ZDS aktivno sodeluje v več nacionalnih in mednarodnih projektih, in sicer kot vodja ali kot partner. Projekti, ki so predstavljeni, so pomemben mednarodni kanal za pridobivanje novega znanja in vzpostavljanja stikov.
Projekt PPDZ-S se izvaja na podlagi pogodbe o sofinanciranju, sklenjene med Univerzo v Mariboru in Ministrstvom Republike Slovenije za delo, družino in socialne zadeve. V projektu bomo obravnavali problematike na več nivojih in sicer iz področja psihosocialne in zdravstvene obremenjenosti na delovnem mestu ter ukrepi, namenjeni izboljšanju delovnega okolja.
Vrsta zdravstvenih problemov, ki nastajajo v delovnem okolju vplivajo na učinkovitost na delovnem mestu, v različnih negativnih različicah. Ker pa se zavedamo, da bo le zdrav in motiviran zaposleni doprinesel k dobrim in še boljšim rezultatom smo se na ZDS odločili za sodelovanje pri projektu INODEL skupaj z nosilcem projekta Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za upravo in tremi socialnimi partnerji.
S projektom GEAR FOR CHANGES želimo spodbuditi podjetja k uvajanju ukrepov za preprečevanje negativnih vplivov sprememb na področju zdravja in psiho-socialnih tveganj. Mednarodna mreža strokovnjakov bo izmenjala izkušnje in prakse na področju zdavja in dobrega počutja, osredotočene na programih za zaposlene/vodje, ki doživljajo spremembe v času prestrukturiranja.
S projektom bomo izvedli pregled primerov dobre prakse na osnovi primerjave praks v različnih državah, ter tako raziskali možnosti za oblikovanje in izvajanje najustreznejše politike, hkrati pa je eden od namenov projekta tudi spremljati napredek držav članic pri uvajanju programov finančne participacije in poročati o storjenem napredku. Pri projektu sodelujejo vse ključne interesne skupine na evropski ravni in nacionalni ravni, socialni partnerji, organizacije civilne družbe ter druge institucije.
V okviru projekta smo proučevali delovno-pravno zakonodajo oziroma pravno podlago plačila za delo, sisteme plačnih modelov v Sloveniji in tujini, iskali in nadgrajevali primere dobrih praks,saj vsa ta pridobljena znanja pa strnili v podlago za nov plačni model za zasebni sektor. Z novim plačnim modelom smo skušali ustvariti stimulativnejši način plačila za delo v zasebnem sektorju.
Sodelujoči socialni partnerji bodo tako lahko boljše upravljali s posledicami gospodarske krize v sektorju za prestrukturiranje, gradili perspektivno prihodnost in varovanje obstoječih delovnih mest, ter spodbujali pri ustvarjanju novih, t.i. zelenih delovnih mest.
S projektom želimo razviti pobude in priporočila, kot tudi predlagati ukrepe na ravni podjetij za izvajanje socialnega dialoga, ki bi spodbujal bolj uspešno izvedbo finančne udeležbe zaposlenih. Na podlagi nacionalnih raziskav med delodajalci in delojemalci v državah Srednje in Vzhodne Evrope si bomo prizadevali, da najdemo način, kako spodbujati družbe pri finančni participaciji zaposlenih. Analiza raziskave bo tudi pomagala ugotoviti prednosti, slabosti, potrebe, ovire in izzive v zvezi z izvajanjem finančnega sodelovanja tako z vidika delodajalcev kot delojemalcev.
Zaposlovanje in management človeških virov je eden glavnih ciljev Lizbonske strategije. Evropski model zaposlovanja se sooča z izzivom izboljšanja prožnega zaposlovanja, ki temelji na raznolikosti zaposlitvenega statusa, delovnega časa, delovnih režimov, različnih oblik organizacij dela in plačnih sistemov.
Namen projekta je osveščati delodajalce o problemu staranja delovne sile in jim svetovati o zaposlovanju starejših delavcev. Projekt sooča evropske politike zaposlovanja, obravnava področja posodabljanja trga dela, predvidevanja in upravljanja s spremembami, pristopi varne prožnosti, aktivno staranje ter aktivno vključevanje v delo.
Varnost in zdravje pri delu je postalo eden najpomembnejših vidikov politike EU v zvezi z zaposlovanjem. Z delom povezane bolezni in nesreče so še vedno težko breme za celotno evropsko gospodarstvo, še posebej v novih državah članicah. Po drugi strani se povečuje delež zaposlenih žensk. To je dejstvo, ki gre z roko v roki z neenakostjo spolov na delovnem mestu. Zato je nujno večje upoštevanje navedenih vidikov zdravja in varnosti, ki izrecno vplivajo na ženske.
