Vlada je na dopisni seji 26.9.2022 potrdila predloge novel petih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Pred obravnavo so delodajalske organizacije ponovno pozvale k umiku predloga sprememb Zakona o dohodnini, saj v celoti nasprotujemo parcialnim spremembam, ki jih prinaša predlog zakona, in na podlagi katerega naj bi se še pred njihovo dokončno uveljavitvijo izničili vsi pozitivni učinki zadnjih sprememb Zakona o dohodnini, ki so bile sprejete marca 2022.

Predloge zakonov, ki jih je Vlada poslala v obravnavo Državnega zbora, najdete v priponki levo.

Ministrstvo za finance je ob sprejemu predlogov navedlo glavne spremembe:

Predlog novele Zakona o dohodnini med drugim prinaša sledeče ukrepe:

• višino splošne olajšave so določili na višini 5.000 evrov, odpravili pa so postopno zvišanje na 7.500 evrov;
• zvišali so skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov;
• uvaja se olajšavo za mlade. Davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja so za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti znižali v višini 1.000 evrov v davčnem letu;
• davčno stopnjo v zadnjem 5. dohodninskem razredu so s sedanjih 45 % zvišali na 50 %;
• odpravili so mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvedli spremenjen mehanizem usklajevanja;
• pri plačilu za poslovno uspešnost se uvaja dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranja pa splošno višino neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);
• jasneje se določa pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, podaljšuje se obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev) in vezano na višino prihodkov zavezanca znižuje višino priznanih normiranih odhodkov.
• pri tako imenovanih »polnih« normirancih se za tiste s prihodki do 35.000 evrov se ne spreminja nič, za tiste nad 35.000 evrov prihodkov pa se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %.
• pri »popoldanskih« normirancih se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %;    
• pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnjo dohodnine  določa v višini 25 %, višine priznanih normiranih stroškov pa ne spreminja;
• odpravlja se možnost, da se davčni zavezanec odloči o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo;
• spreminja se pogoje in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

S predlogom novele Zakona o trošarinah želi MF omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor. Predlog tako med drugim predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo in gozdarstvo z neposredno ugodnostjo pri plačilu trošarine. Od 1. januarja 2023 se določa trošarina za gorivo za kmetijstvo in gozdarstvo v višini trošarine za plinsko olje za ogrevanje, s čimer bo dejansko obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo in gozdarstvo nižja kot v veljavnem sistemu (trošarina za plinsko olje za ogrevanje znaša 24 % trošarine za dizelsko gorivo, v veljavnem sistemu pa kmetje po uveljavljanju vračila trošarine plačajo le 30 % trošarine za dizelsko gorivo).

Predlog novele Zakona o davčnem postopku naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (primer: zavezanec za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila).

S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa se odpravlja določbe, uvedene z zadnjo novelo tega zakona, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog (primer: ukinjata se poseben položaj direktorjev finančnih uradov in kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka). Določa se tudi novo pooblastilo – omogoča se uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga (pri opravljanju finančne preiskave, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bile storjene najtežje kršitve predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost, vključno z zagotovitvijo medsebojne pomoči pristojnim organom EU in držav članic EU).

S predlogom novele Zakona o davčnem potrjevanju računov pa se ponovno uvaja obveznost izročanja izdanih računov dobaviteljev blaga in storitev ter obveznost prevzema in zadržanja računa kupca. To je eno od ključnih orodij za obvladovanje sive ekonomije in za zavarovanje pravic kupcev, vključno z možnostjo nadzora nad vsebino računa in uveljavljanja reklamacije. Prodajalec lahko izroči račun kupcu v papirni ali elektronski obliki v skladu z njunim dogovorom in tehnološkimi zmožnostmi prodajalca in kupca. Zavezance se spodbuja, da kjer in ko je to mogoče, račune izdajajo in izročajo v digitalni obliki.

Vir: Ministrstvo za finance, spletna stran, 26.9.2022.