Publikacija je rezultat aktivnosti v okviru projekta GoForChange. V njej so vključen kratki povzetki predstavitev nemških strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu ter analiza rezultatov raziskave o ozaveščenosti slovenskih podjetij o upravljanju s spremembami.

Delo pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc ima lahko v nekaterih primerih resne posledice za zdravje in varnost delavcev, posledice pa se lahko kažejo tudi v zmanjšanju ugleda delodajalca oziroma lahko povzročijo nastanek odškodninske odgovornosti nasproti tretjim osebam. Delodajalec ima tako dolžnost in tudi poslovni interes zagotoviti okolje, kjer varnost in zdravje delavcev ne bosta ogrožena.
Postopek preizkusa alkoholiziranosti ter drog v delovnopravni zakonodaji ni natančneje opredeljen. Delovnopravna zakonodaja ga namreč nikjer ne ureja neposredno. Izhodišče za preverjanje alkoholiziranosti in drog je dejstvo, da lahko ti dve stanji na delu predstavlja resno grožnjo varnosti in zdravju pri delu, prav tako pa lahko moralno in tudi materialno škoduje delodajalcu, podlaga za zadevne ukrepe delodajalca pa je njegova obveznost zagotavljanja varnega delovnega okolja.

Zlorabe odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe z dela so vse pogostejše, o čemer priča tudi statistika o dnevih odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, po kateri je Slovenija med prvimi v Evropi. Zlorabe odsotnosti z dela delodajalcu ne povzročijo le materialne škode, pač pa že sam sum na tovrstno zlorabo skrha zaupanje med delavcem in delodajalcem ter postopoma vpliva na odnose in delovne odnose v celotnem kolektivu. Zlorabe ne prizadenejo le delodajalca, temveč vse sodelavce, ki morajo namesto odsotnega delavca opravljati dodatno delo, bodisi v režimu začasne prerazporeditve delovnega časa, bodisi z opravljanjem nadurnega dela. Ker zlorabe odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe prizadenejo tako delodajalca kot delavce, je njihovo preprečevanje nujno potrebno za ohranitev trajnostno »kvalitetnega« delovnega okolja, kar terja sistematičen pristop.

Seveda je ob tem potrebno opozoriti tudi na drugi vidik odsotnosti zaradi bolezni: odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe je pravica delavca, veliko obseg odsotnosti zaposlenih v podjetju pa nujno ne kaže na povečan obseg zlorab, ampak navadno na neustrezen pristop k zagotavljanju varnega delovnega okolja za zaposlene v najširšem smislu kot to opredeljuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011). V takšnem primeru je vsekakor vsaj smiselno analizirati razloga za povečano odsotnost zaposlenih in problematiko ustrezno nasloviti v smislu odpravljanja vzrokov.

Pravilnik je prenovljen v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je pričel veljati 3.12.2011 in v skladu z novim ZDR-1, ki je pričel veljati 12.4.2013. Pravilnik je namenjen direktorjem, vodilnim delavcem, kadrovskim delavcem, pravnikom, računovodskim službam, malim delodajalcem in vsem, ki jih tematika zanima. Prepričani smo, da vam bodo pri vsakdanjem delu v veliko pomoč.

Publikacijo smo pripravili v okviru projekta Network ProMCR, katerega namen je prispevati k razvijanju in izboljšanju znanja in sposobnosti vseh zainteresiranih strani pri predvidevanju, pripravi in zagotavljanju družbeno sprejemljivega odziva na prestrukturiranje. Publikacija vsebuje primere upravljanja s spremembami v podjetjih iz Slovenije, Madžarske in Češke, povzetek rezultatov raziskave o postopkih prestrukturiranja ter politikah izobraževanja in usposabljanja v podjetjih ter priporočila na tem področju.

Knjižica povzema problematiko vključevanja ranljivih skupin (starejši, mladi, invalidi, nizko kvalificirani, ženske) na trg dela in predstavlja primere dobrih praks na tem področju. Publikacija je bila pripravljena v okviru projekta »CEE-ILM«.

Publikacijo smo pripravili v okviru projekta INODEL, katerega namen je pripomoči k izboljševanju in reševanju problematike na naslednjih področjih: stres na delovnem mestu, izostajanje (absentizem) z delovnega mesta, fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Publikacija povzema problematiko, priložnosti za spremembe in dobre prakse na navedenih področjih.