Zlorabe odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe z dela so vse pogostejše, o čemer priča tudi statistika o dnevih odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, po kateri je Slovenija med prvimi v Evropi. Zlorabe odsotnosti z dela delodajalcu ne povzročijo le materialne škode, pač pa že sam sum na tovrstno zlorabo skrha zaupanje med delavcem in delodajalcem ter postopoma vpliva na odnose in delovne odnose v celotnem kolektivu. Zlorabe ne prizadenejo le delodajalca, temveč vse sodelavce, ki morajo namesto odsotnega delavca opravljati dodatno delo, bodisi v režimu začasne prerazporeditve delovnega časa, bodisi z opravljanjem nadurnega dela. Ker zlorabe odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe prizadenejo tako delodajalca kot delavce, je njihovo preprečevanje nujno potrebno za ohranitev trajnostno »kvalitetnega« delovnega okolja, kar terja sistematičen pristop.

Seveda je ob tem potrebno opozoriti tudi na drugi vidik odsotnosti zaradi bolezni: odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe je pravica delavca, veliko obseg odsotnosti zaposlenih v podjetju pa nujno ne kaže na povečan obseg zlorab, ampak navadno na neustrezen pristop k zagotavljanju varnega delovnega okolja za zaposlene v najširšem smislu kot to opredeljuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011). V takšnem primeru je vsekakor vsaj smiselno analizirati razloga za povečano odsotnost zaposlenih in problematiko ustrezno nasloviti v smislu odpravljanja vzrokov.