Dne 13. junija je Združenje delodajalcev Slovenije z zaključno konferenco »Prihodnost kolektivnih pogodb« obeležilo enoletno izvajanje projekta »Pogajalska šola - usposabljanje pogajalcev za kolektivna pogajanja«.
Stališča Združenja delodajalcev Slovenije in podjetij do prihodnosti kolektivnega dogovarjanja so na dogodku in na novinarski konferenci (ki je sledila konferenci) predstavili generalni sekretar ZDS, g. Jože Smole, vodja projekta Pogajalska šola, mag. Slavi Pirš, ter gosta s konference, g. Marjan Trobiš in g. Miljenko Muha.
G. Smole je opozoril na različno stanje posameznih dejavnosti in posledično njihovo kapaciteto v samih usklajevanjih za kolektivne pogodbe. Vendar pa samo od tega ni odvisna kvaliteta in rezultat pogajanj. Ob tem je izpostavil KP tekstilnih dejavnosti, ki je bila uspešno sklenjena februarja, in sicer v dejavnosti, ki je po rezultatih poslovanja med z najmanj manevrskega prostora.
G. Smole je spregovoril tudi o neuspehu sklenitve socialnega sporazuma, saj je predpogoj zanj predhodno soglasje partnerjev (sindikatov, delodajalcev in vlade) o tem, v kakšni situaciji se dejansko slovensko gospodarstvo nahaja. Dokler vztrajamo vsak na svojem bregu, socialnega sporazuma ni mogoče pričakovati.
Izpostavil še počasne premike pri usklajevanjih za tako imenovano kolektivno pogodbo o usklajevanju plač, z namenom pokritja vseh dejavnosti, ki svoje kolektivne pogodbe nimajo. Opomnil je, da ne smemo pozabiti, da kolektivne pogodbe sklepamo z ljudmi, za ljudi in za podjetja.
G. Miljenko Muha, predsednik uprave Kostak d.d. in vodja pogajalske skupine ZDS za kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti (katere pogajanja so v teku) je poudaril, da je v usklajevanjih za kolektivne pogodbe za uspeh potrebno trdo delo in pravi ljudje. Opozoril je, da se je gospodarska kriza dotaknila tudi dejavnosti, kot je komunala, in da je tudi tu bil potreben premik na obeh straneh v razmišljanju o »pridobljenih« pravicah. Prioritete so se v tem času premaknile bolj k rednemu in varnemu delu, stabilnemu in korektnemu plačilu, na obeh straneh - tako delodajalski kot sindikalni - pa je potrebno ponovno pregledati pravice, kot so na primer nadpovprečno število dni dopusta in podobno. Poudaril je še, da so kolektivne pogodbe nujne, so dober inštitut, tako za delodajalce, katerim dajejo stabilen okvir stroškov in pogojev dela, predvsem pa tudi za zaščito zaposlenih z minimalnimi standardi.
G. Marjan Trobiš, predsednik uprave Boxmark Leather d.o.o. je izpostavil razlike med socialnim dialogom v Sloveniji in v Nemčiji, kjer je v preteklosti deloval. Izpostavil je, da smo se v Sloveniji v zadnjem času manj prilagodili nastalim gospodarskim razmeram. Kljub temu je kot vodja delodajalske pogajalske skupine za kolektivno pogodbo za tekstilno in usnjarsko industrijo, ki je bila sklenjena februarja 2014, ta usklajevanja izpostavil kot izjemno dobro izkušnjo, kjer sta se partnerja na obeh straneh (delodajalski in sindikalni) bila pripravljena poslušati in slišati ter realno oceniti razmere v panogi. Rezultat tega je vsebinsko dobra ter tako za podjetja kot zaposlene koristna kolektivna pogodba dejavnosti (tekstil in usnje). Opozoril je, da se z izsiljevanji ne bi smelo voditi kolektivnih pogajanj, saj to ne more prinesti dobrega rezultata. Ob sprejetju novega zakona o delovnih razmerjih je prav tako nasprotoval odpovedim kolektivnih pogodb in uveljavljanjem zakona po tej poti, temveč je vztrajal na poti dialoga, ki pa bo strokovno in argumentirano podkovan. Takšen odnos na obeh straneh je bil ključen tudi pri nadpovprečno hitri uskladitvi vsebine kolektivne pogodbe, saj je bila le ta zaključena v pičlih 6 mesecih.
Mag. Slavi Pirš je na konferenci predstavila rezultate projekta, to je pet izvedenih usposabljanj za pogajalce, Pogajalski priročnik, skupina certificiranih pogajalcev in novo ustanovljeni Klub certificiranih pogajalcev za kolektivna pogajanja.