Ena od največjih težav, s katerimi se sooča Evropska unija, je visoka brezposelnost mladih. Zaposlitev trenutno išče več kot 5 milijonov mladih, samo med letoma 2008 in 2010 se je število mladih brezposelnih povečalo za en milijon. Po poročanju Statističnega urada Evropske unije (Eurostat) je stopnja brezposelnosti med mladimi v EU dosegla 22,4 %, kar je dvakrat več kot med celotnim delovno aktivnim prebivalstvom in skoraj trikrat več kot med odraslim delovno aktivnim prebivalstvom. Stopnja brezposelnosti med mladimi v državah kandidatkah iz območja Balkana je več kot 60%, v Španiji in Grčiji je dosegla skoraj 50%, pa tudi skoraj v vseh drugih državah srednje in vzhodne Evrope – z izjemo Avstrije in Slovenije – je dosegla stopnjo 20-30%.

Že pred začetkom gospodarske krize se je veliko držav soočalo z visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi, kar dejansko kaže na strukturni problem. Mlade je kriza še posebej močno prizadela, saj učinki dolgo trajajoče recesije le stopnjujejo položaj, ki je bil za mnoge že tako težaven.

Povečalo se je tudi število dolgotrajno brezposelnih oseb med mladimi. V povprečju 28% brezposelnih oseb starih manj kot 25 let zaposlitev išče več kot 12 mesecev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da vse več mladih zaposlitve ne išče aktivno, tisti, ki zaposlitev imajo, pa se pogosto znajdejo na segmentiranem trgu dela.

Ob gorečih razpravah o varnosti in prožnosti delovnih mest morajo mladi prilagoditi svoje potrebe starejšim delavcem. Dvig dejanske upokojitvene starosti ne bi smel pomeniti, da se odloča bodisi v prid starejšega prebivalstva ali mladih, temveč bi morali poiskati ravnovesje med interesi obeh skupin. Starejši zaposleni ne smejo biti prikrajšani za zasluženo upokojitev na račun mladih, vendar to še ne pomeni, da v kolikor starejši zaposleni ostanejo na delovnem mestu, s tem prikrajšajo mlade za možnost zaposlitve. Zgovorno je namreč dejstvo, da imajo države članice EU z najnižjo stopnjo brezposelnosti med starejšimi delavci tudi najnižjo stopnjo brezposelnosti med mlajšimi delavci. Število delovnih mest v določenem trenutku ni fiksno določeno, temveč je močno odvisno od števila usposobljenih delavcev na trgu delovne sile, ki so ključni za gospodarsko rast.

Raziskave kažejo, da prihaja na trgu delovne sile do neskladij: veliko delovnih mest ostane prostih zaradi pomanjkanja delavcev z ustreznimi znanji in veščinami, nizke mobilnosti delovne sile ali plačnih pritiskov.

Po napovedih naj bi se med letoma 2012 in 2020 sprostilo kar 73 milijonov delovnih mest zaradi upokojevanja oseb, rojenih po vojni (t.i. 'baby-boom' generacija). Ta delovna mesta bodo morali zasesti primerno usposobljeni delavci.

Položaj mladih v Evropi je izredno resen in zahteva takojšnje ukrepe. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da bosta v prihodnjih desetletjih potenciala za inovacije in konkurenčnost na stari celini močno upadla, milijoni mladih (še posebej tisti, ki ne zaključijo šolanja) pa se bodo soočali z nenehnimi težavami in bodo sčasoma odrinjeni na družbeni rob.

 

Cilji projekta

  • med delodajalci, zaposlenimi in njihovimi predstavniki povečati zavedanje in razumevanje prednosti zaposlovanja mladih;
  • pomagati socialnim partnerjem iz srednje in vzhodne Evrope (Slovenija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Slovaška, Bolgarija in Črna Gora) pri udejanjanju konkretnih ciljev »povečanja števila in kakovosti programov pripravništva in vajeništva«, kot je zapisano v okvirnem sporazumu. Naš cilj je ustanoviti partnerstvo za bolj vključujoče trge delovne sile, ki bo sestavljeno iz organizacij socialnih partnerjev, državnih zavodov za zaposlovanje in drugih pristojnih javnih organov;
  • zaposlenim, delodajalcem in njihovim predstavnikom na vseh nivojih ponuditi primere dobre prakse za določitev ovir, s katerimi se soočajo mladi na poti do redne zaposlitve, ter poiskati rešitve, s katerimi bodo te ovire presežene;
  • spodbujati delodajalce, naj ponudijo mladim pozitivne spodbude ter ustvarjajo priložnosti za zanje, da si pridobijo delovne izkušnje in se vključijo v programe pripravništva in vajeništva.

 

Projektne aktivnosti

V projekt CEE YOUTH bi želeli vključili čim več mladih oseb in podjetij. Partnerji pri projektu so se za dosego tega cilja odločili za izvajanje naslednjih dejavnosti:

  • seminarji v sodelujočih državah, namenjeni socialnim partnerjem, delodajalcem, predstavnikom zaposlenih in drugim akterjem za namene povečanja zavedanja o tej tematiki;
  • zaključni dogodek projekta, ki bo hkrati osrednji dogodek za povečanje zavedanja o tematiki;
  • izdelava orodij za informiranje zainteresirane javnosti in njihova distribucija.


Projektni partnerji

Pogodbeni projektni partnerji:

Delodajalske organizacije:

  • Zveza avstrijskih industrij IV
  • Združenje delodajalcev Slovenije ZDS
  • Združenje delodajalcev Hrvaške HUP
  • Zveza delodajalcev Črne gore MEF
  • Zveza združenj delodajalcev Romunije ACPR
  • Bolgarsko industrijsko združenje BIA
  • Slovaška nacionalna zveza delodajalcev RUZ
  • Konfederacija madžarskih delodajalcev in industrialcev MGYOSZ BUSINESSHUNGARY

Sindikati:

  • Avstrijska federacija sindikatov ÖGB
  • Konfederacija sindikatov Slovenije 90 KS 90
  • Neodvisni sindikati Hrvaške NHS
  • Konfederacija sindikatov Črne gore CTUM
  • Bolgarska zveza za delo PODKREPA
  • Združenje sindikatov Republike Slovaške KOZ SR
  • Nacionalna zveza madžarskih sindikatov MSZOSZ
  • Romunska nacionalna konfederacija sindikatov Cartel ALFA

Sodelujoči partnerji:

Zavodi za zaposlovanje:

  • Zavod za zaposlovanje Slovenije
  • Zavod za zaposlovanje Hrvaške
  • Javni zavod za zaposlovanje Avstrije
  • Zavod za zaposlovanje Madžarske
  • Zavod za zaposlovanje Slovaške
  • Zavod za zaposlovanje Bolgarije
  • Zavod za zaposlovanje Črne gore.

Organizacije, ki zagotavljajo podporo pri projektu:

Evropske organizacije socialnih partnerjev:

  • BUSINESSEUROPE
  • ETUC


Mednarodne organizacije socialnih partnerjev:

  • ILO SRO Budapest


Univerza:

  • Univerza Corvinus v Budimpešti

Več o projektu in aktivnostih na spletni strani.

 

ZDS LOGOTIPI EU 150px

Projekt CEE YOUTH sofinancira Evropska komisija.

 

Informativni obračun plač

Za vas smo pripravili priročne obrazce za obračun plače, obveznosti po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike in lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače/družbenike, ter obračun dohodka po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela, sklenjeni z upokojencem.

Preverite obračun

Bodite na tekočem

Želite prejemati e-obvestila o izobraževanjih, ki jih organizira ZDS, in drugih pomembnih novostih?

Prijavite se na e-novice