Ekonomsko socialni svet bo v petek, 19.1.2018, obravnaval redno letno uskladitev minimalne plače. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na novinarski konferenci, ki je potekala 15.1.2018, predlagala 4,7-odstotni dvig minimalne plače, čemur Združenje delodajalce nasprotuje.

Inflacija (dvig cen življenjskih potrebščin decembra 2017 glede na december 2016) je bila v letu 2017 1,7-odstotna. Ob tem, da je v zadnjih dveh letih prišlo do zviševanja minimalne plače za več kot je bila zabeležena inflacija, letošnji predlog še bolj odstopa od zabeležene inflacije v preteklem letu. Naj spomnimo, da se v letu 2016 ni upoštevala deflacija in je hkrati prišlo še do spremembe zakona o minimalni plači, ki je izločil nekatere dodatke iz minimalne plače, v začetku leta 2017 pa je ministrica določila višji dvig od inflacije.

Dejstvo je, da se večina minimalnih plač izplačuje v določenih panogah (kot so npr. tekstilna panoga, usnjarska panoga, del lesne industrije, gradbeništvo, zasebno varovanje...) in v podjetjih, ki imajo težave s poslovanjem. V teh podjetjih tudi ni dobičkov, ki so po mnenju ministrstva podlaga za predlagano uskladitev minimalne plače. Gre torej za dvig stroškov v posameznih podjetjih in ne v gospodarstvu, ki v povprečju dosega odlične rezultate. Je pa dejstvo, da bi takšen dvig lahko povzročil dodatne pritisk na dvig plač, saj bi zrušil že tako porušena razmerja med plačami znotraj podjetij in s tem povzročil še večjo uravnilovko.

Dvig minimalne plače na osnovi preteklih dobičkov gospodarstva, ki jo za podlago navaja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je po mnenju Združenja delodajalcev Slovenije popolnoma zgrešena, saj kumuliranih dobičkov gospodarstva ni moč »pretakati« med panogami, še manj pa med podjetji. Nesprejemljivo je, da se stroški delodajalcev večajo z administrativnim odrejanjem države.

Opozarjamo, da je v mednarodni primerjavi višina minimalne plače v Sloveniji skoraj enkrat višja kot v državah, konkurentkah Sloveniji za tuje investicije (Bolgarija, Romunija, Latvija, Litva, Češka, Madžarska, Hrvaška, Slovaška, Poljska in Estonija), ki imajo minimalno plačo nižjo od 500 EUR. Slovenija namreč sodi v sam vrh skupine držav, kjer so nacionalne minimalne mesečne plače višje od 500 EUR, vendar nižje od 1.000 EUR (Portugalska, Grčija, Malta, Slovenija in Španija).

Slovenija se tako le v redkokateri statistiki odreže tako "dobro" kot na področju minimalne plače: tako smo med prvimi po deležu prejemnikov minimalne plače in tudi po deležu minimalne plače v povprečni plači in deležu minimalne plače v mediani plač. Minimalna plača v Sloveniji glede na analizo, ki je bila pripravljena po naročilu ministrstva za Ekonomsko socialni svet dosega 48 % povprečne plače v Sloveniji (višje je le Francija z 49 %) in 59 % mediane plač v RS (presega nas samo še Francija z 61 %).

Predlog ministrice, da je potrebno spremeniti plačni model, ki bo bolje usklajeval rast minimalne plače z ostalimi plačami v gospodarstvu nas izjemno čudi, glede na vse težave, ki jih ima Vlada kot delodajalec pri svojem usklajevanju plač v javnem sektorju. Pričakujemo, da bo tudi vnaprej ostalo dogovarjanje o plačnem sistemu ter višini usklajevanja plač v gospodarstvu na bipartitnem nivoju, torej med delodajalci v gospodarstvu in predstavniki delavcev, tako kot je to bila praksa do sedaj.

Združenje delodajalcev Slovenije poziva k razbremenitvi stroška dela. Če bi ministrstvo za delo res želelo dvigniti neto plače delavcem, potem naj se odpove nekaj odstotkom od davkov in prispevkov, ki jih pobere za plače in bo namen dosežen brez dodatnih obremenitev za delodajalce. Takšne pa so usmeritve in predlogi ne le Združenja delodajalcev Slovenije, ampak tudi vse domače in mednarodne strokovne javnosti.

Zaradi navedenega je Združenje delodajalcev Slovenije stališča, da naj se višina minimalne plače uskladi največ za inflacijo v letu 2017 v višini 1,7 %.

Jože Smole
Generalni sekretar
Združenje delodajalcev Slovenije