Na posvetu z naslovom »Potrebujemo drugačno ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju (?)«, ki ga je Združenje delodajalcev Slovenije organiziralo v okviru projekta »WIM 2: Vključevanje delavcev – lotimo se izzivov«, so se udeleženci seznanili s slovenskim in nemškim pravnim okvirom ureditve sodelovanja delavcev pri upravljanju ter z možnimi spremembami slovenske zakonodaje s tega področja. Tekla je razprava o tem, kakšna naj bo vsebina sodelovanja, da bo doseženo ravnovesje med učinkovitostjo upravljanja in vključenostjo delavcev.
NOVINARSKA KONFERENCA
Na novinarski konferenci, ki je potekala pred posvetom, sta svoje poglede o predlogu zakona o soupravljanju delavcev predstavila generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole in samostojni pravni svetovalec Združenja delodajalcev Slovenije Anže Hiršl. Jože Smole je poudaril, da je potrebno ravno zato, ker imajo poslovne odločitve in posledično tudi odločitve delodajalca posledice za zaposlene, zaposlenim nameniti primerno mesto v postopku sprejemanja odločitev – v postopkih upravljanja. Po njegovem brez dialoga v podjetju ne gre, potrebno pa je doseči dogovor glede načina sodelovanja delavcev v procesih sprejemanja odločitev. Predlog novega Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-1), ki ga je vložila Združena levica, pripravilo pa Združenje članov svetov delavcev, po njegovem ne izboljšuje pravic delavcev iz naslova sodelovanja pri upravljanju, temveč gredo predlogi izključno v smer povečanja pristojnost ter pravic in ugodnosti članov svetov delavcev. Predlog zakona je bil dan v proceduro mimo uzanc socialnega dialoga in predhodne obravnave v Ekonomsko socialnem svetu, s čimer se negira obstoječo raven socialnega dialoga. Smole je opozoril, da je socialni dialog na najnižji ravni v zadnjih 20 letih
Anže Hiršl je izpostavil nekatere pomanjkljivosti obstoječega zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju; zakon se bolj kot s pravicam in interesi zaposlenih ukvarja s predstavniki zaposlenih, njihovimi pravicami in interesi. Ko so predstavniki zaposlenih enkrat izvoljeni, postanejo sami sebi namen in niso v ničemer več vezani na interese zaposlenih. Vez med zaposlenimi in njihovimi predstavniki je tako popolnoma prekinjena oziroma je le še formalna. Pomanjkljivosti koncepta soupravljanja delavcev pa se po njegovem mnenju v predlogu ZSDU-1 še stopnjujejo, pri čemer je izpostavil: popolno imuniteto predstavnikov zaposlenih; svet delavcev postane sam sebi namen, četudi se delavci izrečejo, da ge ne želijo več; širijo se pristojnosti sveta delavcev celo na področja, ki so v skladu z ustavno ureditvijo pridržana izključno lastnikom kapitala. Predlog zakona tako dejansko povečuje pravice predstavnikov zaposlenih in si ne prizadeva za pravice delavcev iz naslova njihovega sodelovanja pri upravljanju.
Anže Hiršl je še poudaril, da se Kvalitetnega dialoga ne da predpisati. Kvaliteten dialog je potrebno izgraditi. Temelji, na katerih gradimo, pa so stvar tehtnega premisleka in dogovora verodostojnih sogovornikov.
POSVET O VKLJUČEVANJU DELAVCEV V UPRAVLJANJE
V svojem uvodnem nagovoru je Jože Smole dejal, da ZDS razumem nujnost sodelovanja zaposlenih v procesih odločanja. Prav tako ZDS verjame, da je potrebno okrepiti dialog in spodbuditi medsebojno zaupanje znotraj podjetij in da je potrebno spodbujati in krepiti obveščanje in posvetovanje o stanju in verjetnem razvoju zaposlovanja v podjetju. Vendar pa sodelovanje delavcev pri upravljanju ne sme biti le nabor pravic delavcev ali celo pravic predstavnikov zaposlenih. V soodločanje morajo biti vgrajeni tudi mehanizmi za povečevanje konkurenčnosti podjetij ter povečevanje prilagodljivosti organizacije dela. Ključnega pomena pri tem sta legitimnost in odgovornost predstavnikov zaposlenih, ki sprejemajo odločitve v dobro podjetja, upoštevaje interese zaposlenih.
V nadaljevanju je Anže Hiršl razložil obstoječi okvir udeležbe zaposlenih pri upravljanju. Vodja sektorja za gospodarsko pravo in intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Jernej Tovšak je predstavil ureditev udeležbe delavcev pri dobičku in problematiko le-te. Spregovoril je o predlogu novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ge ja ministrstvo pripravilo leta 2015.
Delavsko soupravljanje v praksi slovenskih podjetij je predstavila Nina Bakovnik iz Centra za participativni menedžment. Anže Hiršl je posvet zaključil s predstavitvijo možnih izhodišč pri prihodnjem urejanju sodelovanja delavcev pri upravljanj, pri čemer so bili glavni poudarki na pravicah zaposlenih, legitimnosti delavskih predstavnikov, odgovornostih za odločitve v okviru sodelovanja pri upravljanju, delovanju v dobro družbe, upoštevajoč interese zaposlenih, ter na verodostojnosti partnerjev.
S finančno podporo Evropske unije.