9. oktobra 2012 je v Ljubljani v okviru projekta potekala okrogla miza z osrednjo temo predvidenih sprememb delovnopravne zakonodaje.
Okrogla miza z naslovno temo »Prihajajoče spremembe delovnopravne zakonodaje - priložnost za hitrejši izhod iz gospodasrke krize?« je bila osrednji dogodek, namenjen slovenskim delodajalcem, za katere predstavljajo spremembe Zakona o delovnih razmerjih ene izmed prioritetnih sprememb, na katere opozarjamo že leta. Slovenski delodajalci so imeli možnost za izmenjavo mnenj in izkušenj tako z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, mag. Andrejem Vizjakom, kot s predstavniki sindikatov.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, Milan Lukić, je v svojem uvodnem nagovoru opozoril, da so razmere v slovenskem gospodarstvu dramatične in da jih je mogoče izboljšati le s korenitimi reformami. V tej luči je izpostavil, da je rigidna delovnopravna zakonodaja za delodajalce velika težava.
Na ZDS smo bili z izhodišči reforme trga dela, ki jih je julija predstavil premier Janez Janša, zelo zadovoljni, saj so nakazovala na večjo prožnost. Predlog reforme, ki je septembra prišel na pogajalsko mizo, pa še zdaleč ni izpolnil pričakovanj, saj bi v takšni obliki delodajalce še dodatno obremenil.
Predsednik ZDS, g. Lukić je spomnil, da rdečo nit prizadevanj Združenja delodajalcev Slovenije predstavlja zunanja in notranja prožnost, tako da bi se lahko delodajalci prilagajali razmeram na trgu dela tudi s številom zaposlenih in fleksibilnim urejanjem delovnega časa delavcev v podjetju. ZDS ne zahteva novih izumov, temveč zakonodajo, primerljivo s tisto, ki jo imajo, denimo, v Nemčiji in Avstriji. Kozmetični popravki v predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) niso dovolj, je izpostavil.
Minister za delo, mag. Andrej Vizjak je na kongresu zavrnil očitke Združenja delodajalcev Slovenije, da predlagana reforma trga dela prinaša le kozmetične popravke. Kot je dejal, vsebuje več elementov v smeri večje prožnosti trga dela. Poudaril je tudi, da mora biti usklajena z vsemi socialnimi partnerji, sicer ji grozi referendum.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič sta na okrogli mizi opozorila, da je vlada rok za dogovor o reformi trga dela postavila na konec oktobra. Oba menita, da to hitenje ni dobro in da je za uskladitev potreben določen čas.
Smole, ki je predstavil predloge in stališča Združenja delodajalcev Slovenije, je izpostavil, da so pogajanja o reformi trga dela sicer stekla. Četudi so intenzivna, pa še ne pomeni, da so socialni partnerji uspešni, je poudaril. Na začetku pogajanj septembra je bilo napovedano, da bo usklajevanje teklo do konca leta, zdaj pa so izvedeli, da imajo časa za dogovor do konca oktobra. V ZDS se zato bojijo, da s sindikati v tako kratkem času ne bodo uspeli poiskati skupnega jezika, in da tako ne bo prišlo do prepotrebnih rešitev.
Dodaten pritisk na uspešen dogovor predstavlja grožnja sindikatov, da se v primeru, da pride do odpuščanja v javnem sektorju, o reformi ne bodo več pogajali.
V okviru dogodka je predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Štefan Grosar, ocenil, da je Slovenija na razpotju in da po letih, ki so minila od razglasitve samostojnosti, potrebujemo določeno prenovo. Prepričan je, da ne moremo več braniti pridobljenih pravic oz. vztrajati na pridobitvah, ki dušijo gospodarstvo. Predlagane spremembe delovnopravne zakonodaje po njegovem mnenju niso dovolj ostre.
Franci Bratkovič, član uprave Revoza d.d., je povedal, da Revoz, ko uvaja dodatno izmeno zaposli za določen čas tudi do 600 delavcev, kar je več kot 30 odstotkov vseh zaposlenih. Ministru je bilo predano jasno sporočilo: "Predlagana 10-odstotna omejitev zaposlitev za določen čas, bi Revozu preprečila tekmo za pridobitev novih modelov v skupini Renault".
»V Sloveniji poskušamo na novo izumiti toplo vodo,« pa je ocenil direktor Boxmark Leather d.o.o., Marjan Trobiš. Strinjal se je, da se pri nas skuša ohraniti postkomunistične strukture in da je to zelo slabo. Kritičen je bil tudi, ker se delodajalce v času pogajanj o reformi predstavlja zgolj kot tajkune ali nesposobneže, medtem ko vmesne slike delodajalca ni. Pomanjkanje prožnosti ustavlja razvoj podjetij, saj se z zaposlovanjem in odpuščanjem ne morejo prilagajati obsegu dela, ki ga imajo.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je opozoril, da krize, zaradi katere se sprejema spremembe, niso povzročili prejemki delavcev in njihove pravice. Problemi tičijo v bankah, je izpostavil. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo »rokohitrsko« sprejemanje pomembnih odločitev pripeljalo do socialnega nemira.
Da smo socialni partnerji pri usklajevanju reforme trga dela pred enim največjih izzivov, je ocenil tudi generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo Peter Pogačar. Ob tem je izpostavil, da želi vlada z reformo zmanjšati dualizem na trgu dela in poskrbeti predvsem za boljši položaj mladih. Poudaril je tudi, da reforme trga dela sicer ne predstavlja le zakon o delovnih razmerjih.
Projekt SSD-SMM sofinancira Evropska komisija.