Stres lahko definiramo kot intenziven in neprijeten občutek napetosti, ki nastane zaradi situacije, ki v nas vzbuja močan odpor in je moremo popolnoma kontrolirati. Pri tem zaznavamo, da situacija traja že dlje časa, želimo pa jo čim prej preprečiti, ali se ji izogniti. Stres ni del nas, temveč je naš odgovor na to, kar se nam dogaja. In na ta odgovor lahko vplivamo in izberemo primernega.
Stres lahko predstavlja dražljaj iz okolja (npr. kratek rok za oddajo poročila, problematična stranka), včasih gledamo na stres kot reakcijo, odgovor (npr. povečan srčni utrip, utrujenost, vpad delovne motivacije) ali stres kot mediacijski proces med stresorjem in reakcijo (npr. samozavest, stili spoprijemanja s stresom).
Reakcije na stresne okoliščine se lahko kažejo pri posamezniku, v medosebnih odnosih kot tudi na nivoju organizacije. Opazimo jih na
- čustvenem (napetost, preobčutljivost),
- kognitivnem (občutek nemoči, sovražnost, cinizem),
- fizičnem (oslabitev imunskega sistema),
- vedenjskem (hiperaktivnost, agresivnost, medosebni konflikti) in
- motivacijskem področju (razočaranje, dolgočasje, zmanjšanje delovne motivacije).
Trendi okolja dela, kot je globalizacija, povečan delež začasnih zaposlitev, sodobne tehnologije, številne demografske spremembe, vplivajo na porast stresa pri zaposlenih.
Na delovnem mestu obstajajo številni potencialni izvori stresa:
- Značilnosti dela: delovni pogoji, delovna obremenjenost, delovne ure, tehnologija, možnost poškodb, pomanjkanje kontrole nad delovnimi nalogami ali delovnim časom.
- Vloge zaposlenega v organizaciji: nejasnost vlog, konflikt vlog, preobremenjenost, odgovornost
- Odnosi na delovnem mestu: z nadrejenimi, s sodelavci in podrejenimi
- Razvoj kariere: varnost zaposlitve, napredovanje
- Organizacijski faktorji: komunikacija, kultura, vodenje, klima
- Ravnotežje med delom in zasebnim življenjem: pomanjkanje virov (časa, denarja in energije), konflikt vlog, interferenca čustev
Zaposleni lahko stres zaznavajo kot pozitiven ali negativen. Da bi stres na delovnem mestu zmanjšali ali odpravili, je pomembno, da pristopamo k problemu celostno. Delo le na enem področju ne bo obradilo želenih rezultatov. Med seboj kombiniramo pristop usmerjen na osebo (upoštevamo osebnostne lastnosti, motiviranost), na situacijo (vrsta dogodka, stresorja ali problema, vloge nas in drugih v tem…) ali kognitivni pristop (način spoprijemanja je odvisen od posameznikove ocene situacije, učinkovitost strategije je določena s specifičnimi lastnosti situacije).
Sistematičen pristop k zmanjševanju stresa na delovnem mestu ima številne pozitivne učinke, tako kratkoročno kot dolgoročno: manj psihične obremenjenosti, boljše mentalno zdravje, zadovoljstvo z delom, boljše veščine spoprijemanja s stresom, boljše razumevanje uravnavanja stresa, zmanjšana jeza, zaznana uravnoteženost med delom in zasebnim življenjem, zaznana samoučinkovitost pri soočanju s stresom, asertivnost, povečana socialna podpora, zaznavanje pravičnosti organizacije, občutek obvladanja, zmanjšanje depresivnosti, zaskrbljenosti, čustvene izčrpanosti, depersonalizacije, izgorelosti, zmanjšanje odsotnosti z delovnega mesta.
Projekt INODEL delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, prednostne usmeritve Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti.