Združenje delodajalcev Slovenije pred jutrišnjo obravnavo na Ekonomsko socialnem svetu poročila »Za dostojno delo« in predloga Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ju je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izpostavlja pomen fleksibilnosti na trgu dela.

Prekarno delo

Združenje delodajalcev Slovenije je preučilo predloge MDDSZ, ki so bili pripravljeni v okviru dokumenta »Za dostojno delo«. Ugotavljamo, da dokument ne opredeljuje bistvenega, to je definicijo »dostojnega dela«. Definiranje »dostojnega dela« po našem mnenju lahko v veliki meri razreši problematiko prekarnega dela. Dostojno delo je po našem razumevanju vsakršno delo, ki temelji na ustrezni pravni podlagi, za katero delavec prejme ustrezno plačilo in so upoštevane vse pravne kavtele pri opravljanje takšnega dela. Prekarno ali atipično delo, kot ga poimenuje ministrstvo, po našem mnenju ne more biti delo, ki ga opredeljuje/določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Zato delovno razmerja za določen čas, delovno razmerje s krajšim delovnim časom in agencijsko delo po našem mnenju niso atipične oblike dela. Gre za oblike dela, ki jih zakon, ki ureja delovna razmerja predvideva in s tem tudi dopušča. Enako po našem prepričanju velja tudi za sklepanje drugih pogodb civilnega prava.

Večina ukrepov, ki jih ministrstvo v dokumentu predlaga, gre v smeri zaostrovanja pogojev predvsem za delodajalce, ne pa v smeri lažjega opravljanja dela in fleksibilnosti dela. Poudarjamo, da je cilj delodajalcev v naslednji reformi trga dela povečati fleksibilnost in pravno varnost tudi za delodajalce. Osnovni pogoj za uspešno uvedbo kakršnihkoli sprememb pa je, da bo določanje in sprejemanje le-teh potekalo v obliki tripartitnega socialnega dialoga.

Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev

Združenje delodajalcev Slovenije pozdravlja ureditev postopka napotitve delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev. Zavedamo se, da je večina rešitev v zakonu posledica obveznosti, ki jih določajo direktive EU in da trenutna zakonodaja ciljev teh direktiv ne uresničuje. Vendarle pa si želimo, da bi bili postopki čim manj administrativno zahtevni in predvsem časovno ustrezni za delodajalce. Dodatno obremenjevanje delodajalcev vpliva tudi na poslovanje delodajalcev v okviru čezmejnega izvajanja storitev. Opozarjamo pa, da bo vsako strožje določanje pogojev, kot jih predvidevajo že same direktive, imelo negativne vplive na poslovanje tistih delodajalcev, ki so prisiljeni svoje storitve ponujati tudi v tujini in tudi na mednarodne korporacije.