V okviru projekta RITS je v marcu ZDS v sodelovanju z Zveznim nemškim industrijskim druženjem (BDI) organiziralo dvodnevni študijski obisk v Bruslju, katerega namen je bilo seznanjanje z akterji iz transportnega sektorja, ki delujejo v Bruslju, seznanjanje s trendi in dobrimi praksami ter načini lobiranja in postopki odločanja v institucijah EU.
Partnerji v projektu, delodajalske organizacije oziroma panožna združenja za promet iz Slovenije (Združenje za promet, GZS), Hrvaške (HUP - UPP), Makedonije (BusinessMacedonia - ZRSV), Črne Gore (UPCG) in Bolgarije (BIA - SOAT) ter Zvezno nemško industrijsko združenje (BDI) sos e udeležili študijskega obiska v Bruslju, kjer ima BDI, ki v projektu zagotavlja znanja s področja transporta in prestrukturiranja, svoje stalno predstavništvo.
Dvodnevni dogodek (21.-22.3.2012) je potekal v obliki delavnic in obiskov institucij, udeležilo pa se ga je 24 predstavnikov podjetij, delodajalskih združenj in združenj za promet iz partnerskih držav. Med obiskom so udeleženci spoznali nekatera združenja in podjetja s področja transporta, ki delujejo v Bruslju in se seznanili z njihovim delovanjem ter strategijami lobiranja, seznanili so se s procesi odločanja v institucijah Evropske unije ter spoznavali dobre prakse in prihodnje trende. Predvsem pa je bil dogodek odlična priložnost za navezovanje poslovnih stikov.
Obisk se je začel z delavnico na temo evropskih standardov o varnosti na cesti. Predstavnik Evropske komisije Walter Nissler je udeležencem predstavil cilje EU na področju cestne varnosti in aktivnosti, s katerimi se institucije EU lotevajo doseganja teh ciljev. EU si je za cilj postavila »nič smrtnih žrtev v cestnem prometu do leta 2050 in prepolovitev števila smrtnih žrtev v obdobju 2010-2020«. Število žrtev je v obdobju 2001-2010 sicer upadlo za 43%, vendar pa je v 2010 še vedno 30.800 ljudi umrlo na cestah v EU. Za doseganje »cilja nič« bo potrebno vzpostaviti enak nivo varnosti v vseh državah EU, potreben bo integriran pristop k reševanju problema, odgovornost pa bodo morali prevzeti vsi akterji, ne samo oblast.
V nadaljevanju je Oliver Deiters predstavil nemško podjetje DEKRA in njihove aktivnosti pri zagotavljanju cestne varnosti, predvsem na področju tehničnih pregledov vozil in izobraževanja poklicnih voznikov (tečaji, program train-the-trainer, uporaba simulatorjev vožnje, itd).
Sledil je obisk in ogled Evropskega parlamenta ter srečanje s slovensko poslanko v Evropskem parlamentu, dr. Romano Jordan. Udeleženci so se seznanili s sestavo in delovanjem Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sveta, izvedeli so, kako se lahko vključijo v postopke odločanja in vplivajo na oblikovanje politik. Pri slednjem je pomembna dobra organiziranost, vključevanje v evropska združenja, koristno je imeti sedež v Bruslju, predvsem pa je potrebno biti aktiven od samega začetka postopka odločanja o določeni temi (že ko se prvič objavi zelena knjiga na spletu, saj ima takrat vsakdo možnost podati svoj komentar oz. predlog).
Prvi dan dogodka se je zaključil z delavnico z naslovom Načini vključevanja v procese odločanja EU, v okviru katere sta Dirk Saile (BGL) in Jean-Paul Peers (Siemens) predstavila trenutne EU iniciative v transportnem sektorju in svoje izkušnje na področju lobiranja.
Naslednji dan so udeleženci študijskega obiska obiskali pristanišče Antwerp, drugo največje pristanišče v Evropi in deseto na svetu glede na količino prepeljanega tovora. Po uvodni predstavitvi pristanišča, ki zaposluje kar 65.000 ljudi in ponuja 5,4 mio m2 prostora za skladiščenje tovora, je sledil avtobusni ogled. Udeleženci so se seznanili z delovanjem in organiziranostjo pristanišča, pridobili informacije o podjetjih, ki delujejo znotraj pristanišča, si pobliže ogledali nekatere doke in izvedeli, kako poteka ravnanje s tovorom ter s kakšnimi izzivi se pristanišče sooča.
Študijski obisk se je zaključil s predstavitvijo in debato na temo trenutne situacije in prihodnjih izzivov na področju cestnega prevoza blaga. Marco Digioia, generalni sekretar UETR (Evropsko združenje avtoprevoznikov) je med drugim izpostavil nekaj perečih problemov, kot so nelojalna konkurenca, težave s pogodbeniki, obdavčitev, finančna kriza, administrativne obremenitve in stroga zakonodaja. Posebej je izpostavil problem pogodbenikov, ki od prevoznikov zahtevajo nižje cene, in pritegnil pozornost udeležencev s predstavitvijo zakona o minimalni ceni, ki je bil sprejet v Italiji. Zakon so uspeli uveljaviti tako, da so ga navezali na zakon o cestni varnosti; velike zahteve pogodbenikov od prevoznikov namreč večkrat zahtevajo, da ignorirajo varnostne predpise. Zakon vključuje velike sankcije za pogodbenike in ne velja za mednarodni transport.
Projekt RITS sofinancira Evropska komisija.