Združenje delodajalcev Slovenije je na razpisu Evropske komisije (SocPL) pridobilo projekt »Spodbujanje zaposlovanja državljanov tretjih držav skozi socialni dialog (Recruit4Tomorrow)«, katerega namen je podrobno preučiti trge dela sodelujočih držav in iskati področja, kjer je mogoče potrebe trgov dela zadovoljiti z zaposlovanjem državljanov tretjih držav. Projekt, ki se bo izvajal od 1. junija 2023 do 31. maja 2025, bo prispeval k socialnemu dialogu pri odzivanju na spremembe v zaposlovanju in izzive, povezane z delom, ter krepil zmogljivosti socialnih partnerjev za učinkovitejše sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politik na tem področju.

PROBLEMATIKA
Globalizacija, nova znanja in konkurenca so okrepili potrebo po novih profilih delovne sile tako v državah v razvoju kot v razvitih državah. Težave, povezane z razpoložljivostjo delovne sile, se pojavljajo predvsem v nekaterih terciarnih panogah (informacije in komunikacije, promet in gostinstvo), pa tudi v gradbeništvu. Poleg tega naj bi se v prihodnjih letih zaradi procesa transformacije in modernizacije gospodarstva povečalo tudi povpraševanje po delavcih tehničnih profilov, kar bi lahko še poslabšalo neusklajenost na trgu dela. Poleg tega vstopamo v obdobje, ko se je začelo več ljudi upokojevati kot pa jih na novo vstopa na trg dela. Demografske spremembe v Evropi se kažejo predvsem kot povečevanje deleža starejših od 65 let in zmanjševanje prebivalstva v starostni skupini 20–64 let, ki je najaktivnejši del prebivalstva. Navedeno povečuje problem zagotavljanja zadostne ponudbe delovne sile, ki pa ga podjetja pogosto zmanjšujejo z zaposlovanjem državljanov tretjih držav.

Z vse večjo potrebo po delavcih, predvsem visoko strokovno usposobljenih, ponekod tudi nekvalificiranih, se v začetku 21. stoletja v razvitem svetu (predvsem v Evropi) dogajajo velike spremembe. Te ne vplivajo le na intenzivnost in kakovost migracijskih tokov z novimi smermi in regijami, ki so vključene v ta proces, ampak tudi na odzive držav na migracijske pojave. Evropa se bo morala na tovrstne izzive odzvati hitro, konstruktivno in predvsem odločno, da bo v naslednjem kratkoročnem ali srednjeročnem obdobju lahko zagotovila zadostno število ustrezno kvalificirane tuje delovne sile za normalno delovanje trga dela.

Čeprav je mobilnost znotraj EU pravno dobro urejena in dobro uveljavljena (vendar ostaja razmeroma nizka, okoli 4 % delovno sposobnega prebivalstva), se trg dela EU sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile. Delodajalci iščejo delovno silo zunaj EU, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi: administrativne ovire, dolgi postopki, jezikovne ovire, težave pri vključevanju, nezaupanje sindikatov in državljanov nasploh itd.

MOŽNE REŠITVE
Velik potencial pri izbiri ukrepov za zagotavljanje ustrezne delovne sile imajo na primer regionalni in bilateralni sporazumi o zaposlovanju, saj se na ta način proaktivno načrtuje dolgoročno zagotavljanje ustreznih potreb po delovni sili glede na potrebe gospodarstva in demografske kazalnike. Dodatna možnost je ureditev področja priznavanja poklicnih kvalifikacij, vsekakor prilagojenega potrebam panog ali potrebam po določenih poklicih. Tudi nabor talentov EU, ki je bil predlagan v paketu spretnosti in talentov Evropske komisije, ima lahko pomembno vlogo pri reševanju potreb delodajalcev po veščinah in njegova potencialna uporaba bo analizirana v okviru tega projekta.

EU in nacionalni socialni partnerji imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju novih odnosov na trgu dela in pri oblikovanju politik v zvezi z zaposlovanjem državljanov tretjih držav. Socialni dialog je stalnica, ki se prepleta skozi izjemno spreminjajoče se čase tehnološkega razvoja, spremenjenega dela ter načinov komunikacije in dogovarjanja. Ta nestanovitni ekosistem se je poleg tega soočil z velikim izkrivljanjem, ki ga je povzročil eden največjih izzivov v svetovnem gospodarstvu – svetovna pandemična kriza. Te resne grožnje trgu dela in zasebnemu sektorju socialni partnerji uspešno naslavljajo s komunikacijo in posvetovanjem na globalni ravni, da bi se zaznale nove priložnosti za soočenje z ovirami, ki sta jih tehnološki napredek in svetovna pandemična kriza prinesla v globalno gospodarstvo.

IZVAJANJE PROJEKTA
Projekt Recruit4Tomorrow bo te izzive/vrzeli naslavljal skozi tri glavne faze:

1. Skozi analitično fazo se bo projekt osredotočil na teme/področja, kjer je mogoče potrebe trga dela obravnavati z zaposlovanjem državljanov tretjih držav: regionalni in dvostranski sporazumi o zaposlovanju, ukrepi v zvezi z zaposlovanjem državljanov tretjih držav, državljani v deficitarnih poklicih, nabor talentov - priznavanje neformalnega znanja (ki ni del formalnega izobraževanja), agencijsko delo, delo na daljavo (EU – tretje države), primeri dobrih praks. Partnerji bodo izvedli teoretično raziskovanje, fokusne skupine in anketo med delodajalci ter izmenjevali informacije z drugimi državami EU.
2. Na podlagi ugotovitev raziskave bo zbranih več različnih ukrepov za zadovoljevanje potreb trga dela z zaposlovanjem državljanov tretjih držav. Pripravljena bodo skupna priporočila za oblikovalce politik – kot izhodišče za pogajanja na tripartitni, sektorski in podjetniški ravni.
3. Izvajali se bodo mednarodni in nacionalni dogodki za krepitev zmogljivosti deležnikov trga dela na področju zaposlovanja državljanov tretjih držav ter druge diseminacijske aktivnosti.

PROJEKTNO PARTNERSTVO

Delodajalske organizacije:
ZDS - Združenje delodajalcev Slovenije (vodilni partner projekta)
UL – Univerza v Ljubljani
BIA – Bolgarsko industrijsko združenje (Bolgarija)
MGYOSZ – BusinessHungary (Madžarska)
RUZ – Združenje delodajalcev Slovaške (Slovaška)
HUP – Združenje delodajalcev Hrvaške (Hrvaška)

Sindikati:
SGS – Svet gorenjskih sindikatov (Slovenija)
CITUB - Konfederacija neodvisnih sindikatov Bolgarije (Bolgarija)
VASAS – Madžarska federacija kovinarjev (Madžarska)
NKOS - Neodvisni krščanski sindikati Slovaške (Slovaška)
SING – Hrvaški sindikat naftnega gospodarstva (Hrvaška)

Pridružen partner:
BUSINESSEUROPE (Bruselj, Belgija)

S finančno podporo Evropske unije.

Projekt Recruit4Tomorrow so-financira Evropska unija s pogodbo o so-financiranju št.: GA 101102367. Izražena stališča in mnenja so le avtorjeva in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeli pomoč, zanje ne moreta biti odgovorna.