Ob sprejemu novele Zakona o urejanju trga dela na vladi 17.6. je vseh 5 reprezentativnih delodajalskih organizacij zavrnilo izjavo Ministrstva za finance, da smo v okviru obravnave novele Zakona o urejanju trga dela na Ekonomsko-socialnem svetu delodajalci podprli dvig nadomestil za brezposelnost.

Združenje delodajalcev Slovenije si je več čas prizadevalo za uveljavitev rešitev, ki povečujejo število delovno aktivnih in zaposlenost; sprejeti predlog novele zakona na Ekonomsko-socialnem svetu pa predstavlja kompromisni paketni predlog, ki je bil edini sprejemljiv za vse tri partnerje socialnega dialoga, torej tudi za vlado.

Predlog novele Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki je bil junija potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta in sprejet na seji vlade, je rezultat usklajevanja in kompromisov med vsemi tremi partnerji – vlado, sindikati in delodajalci. Za delodajalsko stran je ta predlog zakonodaje sprejemljiv zgolj kot celovita paketna rešitev, dogovorjena v okviru tripartitnega socialnega dialoga. 

V času pogajanj za novelo ZUTD smo namreč delodajalci večkrat jasno opozorili na nesorazmerno visoko raven predlaganih nadomestil za brezposelnost, ki v trenutnih razmerah trga dela – ob rekordno nizki brezposelnosti in izrazitem pomanjkanju delovne sile – predstavljajo tveganje za delovno aktivnost prebivalstva in dodatno obremenitev sistema zavarovanja za primer brezposelnosti.

Vendar pa socialni dialog zahteva pripravljenost na kompromise in tudi novela ZUTD je kompromisna paketna rešitev. Kompromisi pa ne pomenijo, da posamezni ukrepi uživajo polno podporo vseh strani.

Delodajalci ostajamo zavezani uravnoteženim rešitvam, ki upoštevajo
vzdržnost sistemov in konkurenčnost gospodarstva. Zato smo predlagali, da v okviru socialnega dialoga skupaj poiščemo dodatne rezerve znotraj obstoječega sistema. V skupnem interesu vlade in socialnih partnerjev bi moralo biti, da skušamo z različnimi ukrepi znižati obseg bolniških odsotnosti za najmanj 20 % v obdobju enega leta (absentizem za gospodarstvo in s tem državo pomeni izgubo 19 milijonov koledarskih delovnih dni na leto). Prav tako je čas za prevetritev sistema socialnih transferjev, kjer so možni prihranki s preprečevanjem zlorab in večje učinkovitosti izvajanja socialnih storitev, ne da bi s tem ogrožali socialno varnost tistim, ki jo potrebujejo.

Če želimo dolgoročno stabilnost, finančno vzdržnost javnega sistema in
konkurenčno gospodarstvo, je ključno, da se ob sprejemanju posameznih ukrepov istočasno iščejo tudi protiukrepi za razbremenitev javnih financ in povečanje učinkovitosti obstoječih mehanizmov ter znižanje že tako visokih obremenitev gospodarstva. Pri tem smo Združenje delodajalcev Slovenije in ostale reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta, izrazile svojo pripravljenost aktivno sodelovati.