V veljavi je novela Zakona o urejanju trga dela
V Uradnem listu RS, št. 70/2025 z dne 19. 9. 2025 je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je začel veljati naslednji dan po objavi, tj. 20. 9.2025. V zvezi s posameznimi instituti je za začetek uporabe potrebno upoštevati prehodne in končne določbe.
Spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I) prinašajo pomembne novosti tako za delodajalce kot za delavce. Med ključnimi novostmi za delodajalce so sprememba definicije agencijskega dela ter pogojev in obveznosti za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, spremembe oziroma večji obseg začasnega ali občasnega dela upokojencev ter možnost krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo. Z novelo se spreminja veljavna ureditev glede javne objave prostega delovnega mesta pri zavodu in odklonitev posredovanja zaposlitve delodajalcu in zavodu omogoča opravljanje z zakonom opredeljene javne službe posredovanja začasnih in občasnih del dijakov in študentov. Novela prinaša tudi druge spremembe in sicer v zvezi z izvajanjem javnih del, nadomestil za brezposelne osebe ter uvajanja spodbud za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila.
Večji obseg začasnega ali občasnega dela upokojencev
Določa se nova omejitev števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev, in sicer se iz 60 ur na mesec zvišuje na 85 ur na mesec. Ne glede na navedeno lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.
Sorazmerno se zvišujejo tudi omejitve števila opravljenih ur začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu, in sicer:
1. pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
2. pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
3. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
4. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
5. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,
6. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela,
7. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela,
8. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,
9. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela.
Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina najnižje bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
Krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo oziroma tako imenovani ukrep 80/90/100
Kot ukrep za podaljšanje delovne aktivnosti se na novo ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo, ki se začne uporabljati 1. 1. 2026.
Delavec, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas in ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe in delodajalec se lahko dogovorita o spremembi pogodbe o zaposlitvi in opravljanju dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Ne glede na navedeno lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem členom dogovori tudi delavec, ki v letu 2026 ali v letu 2027 izpolni pogoj starosti 58 let. V nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let se pogoj starosti za delavca zvišuje vsako leto za tri mesece. Takšen predlog lahko podata delavec ali delodajalec. Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom pa bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali, kar pomeni, da ne gre za pravico delavca do dela s krajšim delovnim časom že na podlagi zakona.
V primeru dogovora med delavcem in delodajalcem o opravljanju dela s krajšim delovnim časom je delavec glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačen z delavci, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih (t. i. posebni »part time«), ki velja za primere iz 67. člena ZDR-1, razen v delu, ki se nanaša na plačilo za delo, in sicer se v spremembi pogodbe o zaposlitvi določi znesek osnovne plače delavca v višini 90 % osnovne plače delavca za polni delovni čas. Zaradi zasledovanja namena ukrepa je dodatno določena absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela.
Delavec, ki dela krajši delovni čas skladno s tem členom, ima pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas, lahko koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje zakonec, prednik ali potomec delavca. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
Agencijsko delo
Z novelo se uveljavljajo tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma t. i. agencijskega dela. Skladno s spremembo je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec:
- opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali
- pretežno uporablja sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika in ki je v lasti ali finančnem najemu uporabnika ali ki ga je uporabnik dal v najem ali zakup pravni ali fizični osebi, ki mu zagotavlja delo delavcev ali
- opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika in je vključen v njegov delovni proces.
Prav tako se spreminjajo oziroma dopolnjujejo pogoji za opravljanje dejavnosti, ki so določeni v veljavnem 164. členu ZUTD ter pogoji za odvzem dovoljenja in izbris iz registra ali evidence, ki so urejeni v veljavnem 172. členu ZUTD. S spremembo se med drugim viša bančna garancija (iz 30.000 EUR na 100.000 EUR), določi pogoj, da zavezanec ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, razen kaznivih dejanj po 203. členu Kazenskega zakonika ter da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.
NE SPREGLEJTE!
Več o spremembah in novostih, ki jih prinaša novela ZUTD-I s praktični poudarki in konkretnimi usmeritvami, lahko izveste na WEBINARJU, ki ga organizira Združenje delodajalcev Slovenije 2. 10. 2025.