IZJAVA ZA JAVNOST Združenja delodajalcev Slovenije

V prvem mesecu pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo se je na posebni račun ZZZS (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) nekaj več kot 44 milijonov EUR. Po ocenah ministrstva za solidarno prihodnost se bo letos v državno blagajno zbralo skoraj 260 milijonov EUR, v prihodnjem letu pa približno 650 milijonov EUR.

Tako po novem plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki pa sploh še ni zaživela v obliki storitev, ki bi jih morali nuditi uporabnikom po zakonu. Združenje delodajalcev zato znova izpostavlja, da je bil nujen odlog plačevanja prispevka, za katerega država ni imela posluha. Utemeljeno se namreč sprašujemo, zakaj potem plačujemo že zdaj, na zalogo?

Združenje delodajalcev Slovenije ves čas vztraja, da morajo biti zbrana sredstva v okviru prispevka za dolgotrajno oskrbo porabljena namensko – za storitve dolgotrajne oskrbe, trenutno pa se dogaja ravno obratno. Še več, ob sprejemu zakona se je zgodil ponovni manever popolnega ignoriranja socialnih partnerjev in generiranja nove potrebe za prenos sredstev: iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo se bo namreč financirala pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki se v skladu s pokojninskim zakonom še vedno zagotavlja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem.

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe je bila nujna, tega se na Združenju delodajalcev Slovenije zavedamo. Nasprotovali pa smo sprejemanju zakona na način, ko delodajalci nismo imeli možnosti enakovrednega dialoga[1] in smo zgolj površinsko lahko dobili vpogled v predlog zakona, ki pa ni vseboval določb o financiranju dolgotrajne oskrbe. Ves čas smo poudarjali, da morajo biti zbrana sredstva porabljena namensko – za storitve dolgotrajne oskrbe, trenutno pa se dogaja ravno obratno.

ZDS že v osnovi predlagalo pokritje dolgotrajne oskrbe iz državnega proračuna

Slovenija ima znotraj EU[2] s prispevki enega izmed najbolj obremenjenih stroškov dela. Zakon o dolgotrajni oskrbi je z uvedbo dodatnih 2 % prispevka (1 odstotna stopnja za delodajalca in 1 za delojemalca) stanje še dodatno poslabšal, zato na Združenju delodajalcev Slovenije nismo pristajali na dodatne obremenitve iz tega naslova v okviru stroška dela. Skladno z usmeritvami naših članov smo predlagali pokritje iz državnega proračuna[3] (z alternativnimi davčnimi viri), vsaj v začetnem obdobju izvajanja zakona, ko storitve še niso dokončno izoblikovane.

ZDS večkrat pozvalo ministrstvo za solidarno prihodnost k predložitvi podatkov in izračunov ter sklicu srečanja strokovnega odbora ESS

ZDS je skladno z obljubo ministrstva za solidarno prihodnost na seji Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi (ki je bil po ponovni oživitvi ESS sklican 12.11.2024 in 8.1.2025) večkrat pozvalo le to, da predloži  pregled obstoječe ureditve dolgotrajne oskrbe po virih financiranja in primerjave z ureditvijo po novem zakonu, predvideno porabo sredstev po letih za financiranje pravic glede na faze uvajanja posameznih pravic ter časovni načrt potrebnih novih kadrov v letu 2025 za vstopne točke na centrih za socialno delo, kakor tudi časovni načrt potrebnih novih kadrov pri izvajalcih do in oskrbovalcev. Tudi stroka je ves čas opozarjala na pomanjkanje ustreznih kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti ter nedorečenost storitev.

Manever prelitja preko 200 milijonov EUR v blagajno ZPIZ – dvojno pobiranje prispevka za isti namen (iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo se bo financirala pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki se s pokojninskim zakonom še vedno zagotavlja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem)

Do današnjega dne izračunov oz. analitičnih podlag, ki smo jih zahtevali na sejah Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, nismo prejeli.

Še več – v zadnjem delu procesa sprejemanja zakona so poslanci sprejeli amandma poslanskih skupin koalicije za novi 70.b člen (sedanji 69. člen zakona), po katerem bo ZZZS iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo povrnil ZPIZ-u sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer v letu 2025 največ v višini 112,2 milijona evrov, najpozneje do 29. oktobra 2025  ter v letu 2026 največ v višini do 91 milijona evrov, najpozneje do 28. oktobra 2026. Torej v letu 2025 točno za toliko, kot so prikazani odhodki ZPIZ-a iz tega naslova v Finančnem načrtu za leto 2025.

Tako se bo iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo dejansko financirala pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki se v skladu s pokojninskim zakonom še vedno zagotavlja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem.

Denarni prejemek, ki je naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo, bo namreč kot pravico iz sistema dolgotrajne oskrbe, možno uveljavljati šele od 1. decembra 2025 dalje, vsi tisti upravičenci do dodatka za pomoč in postrežbo, ki so to pravico že pridobili do uveljavitve ZDOsk-1 oziroma jo bodo pridobili najpozneje do 30. novembra 2025 , pa bodo lahko to pravico obdržali v obsegu, kot jim je bila priznana s pravnomočno odločbo vse do izteka te pravice oziroma do začetka koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe ter jim bo ta dodatek še naprej izplačeval ZPIZ.

Gre ponovno za manever, ki je bil storjen popolnoma mimo socialnih partnerjev, še dodatno zmanjšuje transparentnost sistema, in se oddaljuje od načela, da se plačani prispevki namensko uporabijo za storitve dolgotrajne oskrbe.

Kot smo lahko razbrali iz medijev, je Predsednik Vlade RS za danes 9. septembra, sklical posvet, namenjen iskanju najboljših rešitev in predstavitvi dobrih praks pri izvajanju dolgotrajne oskrbe, na katerem bodo sodelovali izvajalci storitev, predstavniki uporabnikov in pristojna ministrstva. Kot predstavnik delodajalcev (eden največjih vplačnikov v blagajno, socialni partner) na posvet nismo bili vabljeni, kljub navedbi (citirano s strani vlade RS https://www.gov.si/novice/2025-08-26-predsednik-vlade-dr-robert-golob-za-9-september-sklical-posvet-o-dolgotrajni-oskrbi/, 26.8.2025) : "Čeprav se ob izvajanju dolgotrajne oskrbe odpirajo številna vprašanja in izzivi, vlada nanje odgovarja z dialogom, sodelovanjem in pripravljenostjo za iskanje rešitev. Prav zato bo posvet 9. septembra ključna priložnost, da se zberejo izkušnje s terena, izpostavijo težave in oblikujejo predlogi za izboljšave."