SPOROČILO ČLANOM ZDRUŽENJA DELODAJALCEV SLOVENIJE
Na posvetovanju ministra za delo s socialnimi partnerji dne 16.1.2026 pričakovano ni bilo poenotenja stališč glede nove višine minimalne plače za leto 2026. Tako minister kot sindikati na svojih stališčih ostajajo.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, Marjan Trobiš, je po posvetovanju izrazil obžalovanje, da imamo glede preteklih usklajevanj kratek spomin – vedno se je minimalna plača uskladila vsaj za inflacijo in ohranjala realno vrednost. Tudi kadar je bila inflacija negativna, smo našli prostor za usklajevanje.
Poudaril je, da smo delodajalci pričakovali razum in uskladitev po zakonu za rast cen življenjskih potrebščin, in opozoril na dejstvo, da so prejemniki minimalne plače dobili manjše neto plače zaradi neugodne davčne obravnave. Napovedan dvig se ne bo izrazil negativno le v zasebnem sektorju, ampak tudi v javnem – strošek tega pa bomo morali poravnati vsi prebivalci te države. Dejstvo je tudi, da gospodarstvo ustvari manj, kot želi ta država porabiti. Posledično drsimo po lestvici konkurenčnosti navzdol, za nagrajevanje zaposlenih pa ni več prostora. Investicije bežijo iz države ali pa se ukinjajo.
»Imamo sindikalno ministrstvo za delo z ministrom, ki zaključuje svoj mandat, podatke razlaga po svoje, socialni dialog si razlaga po svoje in svoje delo zaključuje s populističnimi ukrepi. Sindikati so po novem ekonomski strokovnjaki in tako kot ministrstvo ignorirajo ali preslišijo vsa opozorila stroke. Ministrom in sindikatom ne bo potrebno prevzeti odgovornost za takšne odločitve. Dogajanje v 2026 zbuja resne skrbi in zahteva resen in odgovoren razmislek na vseh področjih, zato pričakujemo da bo ministrstvo trezno odločilo in tega napovedanega dviga ne bo izvršil.
Upam da se bo deljenje predvolilnih bombončkov zaključilo in da bo vladajoča politika prevzela odgovornost – v nasprotnem primeru Quo Vadis Slovenija.«
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je na današnjem posvetovanju ministra za delo s socialnimi partnerji predstavilo jasno stališče: podpiramo zakonsko redno uskladitev bruto minimalne plače z inflacijo (+2,7 %) s 1. 1. 2026, ob tem pa vztrajamo pri zakonitem, predvidljivem in socialno usklajenem postopku in nasprotujemo napovedanemu dvigu na 1.000 EUR neto.
Minimalna plača mora ohranjati realno vrednost – ne pa rušiti sistema
Delodajalci podpiramo redno letno uskladitev minimalne plače z inflacijo, z namenom ohranjanja njene realne vrednosti kot ukrep socialne države. Hkrati pa zavračamo ustvarjanje vtisa, da je država edini nosilec skrbi za socialni položaj delavcev. Podjetja bi lahko namenjala višji delež prihodkov za plače, če ne bi bila stroškovno omejena z visokimi davčno-prispevnimi obremenitvami in administrativnimi bremeni.
Predlagan skok na 1.000 EUR neto ni utemeljen
Podatki ministrstva in končno poročilo o izračunu minimalnih življenjskih stroškov kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18,1 %, inflacija za okoli 17,5 %, minimalna plača pa za 18,9 %. To potrjuje, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena.
Zakon o minimalni plači določa, da se minimalna plača določi kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 %, ki se ga nato obruti. Upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti pa se lahko minimalna plača določi v znesku, ki je višji od zneska iz prejšnjega odstavka in ne sme preseči povišanja MŽS za več kot 40%. Temelj določitve je torej 120% MŽS, višji znesek pa je treba ustrezno utemeljiti. Iz gradiva za posvetovanje nikjer ne izhaja, kako so bili ti kriteriji upoštevani, zato ocenjujemo, da višji znesek od 120% MŽS ni utemeljen.
Predlagan dvig, ki bi pomenil več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa predstavlja nov, stroškovno močan in administrativno nepremišljen poseg, ki presega zmožnosti podjetij.
Če je cilj višja neto plača, je ključen instrument davčna razbremenitev
Če je glavni cilj izboljšanje neto plač zaposlenih, je osrednji instrument za to razbremenitev nizkih plač – npr. z olajšavami ali prilagoditvijo dohodninske lestvice. Dodatno povečevanje bruto stroškov delodajalcev pa ni sistemska rešitev.
V obdobju 2023–2026 se je skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke, zaposleni z minimalno plačo pa so bili med najbolj prizadetimi: zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) so v treh letih izgubili približno 2.100 evrov neto. Tega izpada ni mogoče nadomeščati z novimi bremeni za podjetja.
Minimalna plača vpliva na celotno plačno strukturo
ZDS opozarja, da minimalna plača neposredno vpliva na celoten plačni sistem. Plače se morajo primarno oblikovati skozi kolektivna pogajanja, ob upoštevanju razlik med dejavnostmi, delovnimi mesti, produktivnostjo in zmožnostmi podjetij. Minimalna plača je zakonska socialna varovalka, ne pa temelj za določanje vseh plač v gospodarstvu.
Pretirani in nenapovedani dvigi povečujejo izenačevanje plač, slabijo motivacijo zaposlenih in negativno vplivajo na produktivnost ter konkurenčnost. Srednjeročno bi lahko ogrozili tudi delovna mesta tistih, ki minimalno plačo prejemajo.
Predvidljivost in spoštovanje zakonodaje sta ključna
Že veljavni zakon o minimalni plači je bil sprejet brez soglasja socialnih partnerjev. Vlada bi morala vsaj veljavno zakonodajo dosledno spoštovati ter se vzdržati dodatnih enostranskih posegov mimo socialnega dialoga.
Minimalna plača mora biti usklajevana na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov ter v okviru transparentnega postopka, ki omogoča podjetjem pravočasno načrtovanje stroškov dela. ZDS se zato zavzema tudi za razmislek o spremembi zakona v smeri jasne in vnaprej določene formule usklajevanja na podlagi uradnih statističnih podatkov.
