Minimalna plača mora ohranjati svojo realno vrednost, ne sme pa postati nadomestilo za kolektivna pogajanja ali orodje enostranskih političnih odločitev. Spoštovanje socialnega dialoga in vloge kolektivnih pogodb je ključno za uravnotežen in vzdržen plačni sistem. ZDS zato poziva vlado k spoštovanju veljavne zakonodaje, k vrnitvi k socialnemu dialogu ter k oblikovanju plačne politike, ki bo temeljila na kolektivnih dogovarjanjih med sindikati in delodajalci, bo dolgoročno vzdržna, ekonomsko utemeljena in v korist tako zaposlenih kot delodajalcev.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) odločno nasprotuje napovedanemu dvigu minimalne plače na 1.000 evrov neto s 1. januarjem 2026, ki je bil javno predstavljen mimo socialnega dialoga in brez vključitve socialnih partnerjev. Takšen pristop je le še eden v nizu vladnih odločitev, ki rušijo že tako krhko poslovno okolje, v katerem delujejo naša podjetja. Predlog ruši pravni red Slovenije in dodatno ogroža slovenska podjetja, s tem pa tudi delavce in Slovenijo.

ZDS sprejema redno letno usklajevanje minimalne plače z inflacijo z namenom ohranjanja njene realne vrednosti kot ukrep socialne države, ki dopolnjuje siceršnjo skrb podjetij za delavce, ki so predpogoj gospodarskega uspeha. Nasprotuje pa ustvarjanju občutka, da je država tista, ki skrbi za socialni položaj vseh delavcev. Podjetja bi namenjala za plače bistveno večji del ustvarjenega prihodka, če ne bi bila tako močno obremenjena z davčnimi primeži in birokratskimi ovirami, ki prav tako povzročajo stroške. 

ZDS opozarja, da je bil že veljavni zakon o minimalni plači sprejet brez soglasja socialnih partnerjev. Vlada bi morala veljavno zakonodajo vsaj dosledno spoštovati in se vzdržati dodatnih enostranskih posegov, ki ponovno obidejo socialni dialog. Predvidljivost in stabilnost pravnega okvira sta ključni tako za delodajalce kot za zaposlene, še posebej v času povečane negotovosti v gospodarstvu. Napoved ministra za delo pomeni odmik od ustaljenih mehanizmov oblikovanja plačne politike ter dodatno spodkopava zaupanje v socialni dialog.

ZDS poudarja, da mora biti usklajevanje minimalne plače vezano na objektivne in preverljive kazalnike, predvsem na uradne podatke o inflaciji in rasti življenjskih stroškov, ki jih objavlja Statistični urad RS. Takšen pristop omogoča transparentno in predvidljivo prilagajanje ter podjetjem omogoča pravočasno načrtovanje stroškov dela v okviru poslovnega leta. ZDS se zato zavzema za razmislek o spremembi zakona o minimalni plači v smeri jasne in vnaprej določene formule usklajevanja na podlagi uradnih statističnih podatkov.

Minimalna plača predstavlja zakonsko določeno socialno varovalko, ne pa temelj za celotno oblikovanje plač v gospodarstvu. Plače se morajo primarno oblikovati v okviru kolektivnih pogajanj, ki upoštevajo razlike med dejavnostmi, delovnimi mesti, produktivnostjo in finančnimi zmožnostmi podjetij. Pretirani in nenapovedani dvigi minimalne plače zato ustvarjajo pritisk na celoten plačni sistem, povečujejo izenačevanje plač, slabijo motivacijo zaposlenih in negativno vplivajo na produktivnost ter konkurenčnost gospodarstva.

Uradni podatki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa se je v istem obdobju zvišala že za skoraj 19 odstotkov. To pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena. Predlagan več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače zato ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij.

ZDS ob tem opozarja tudi na naraščajočo obremenitev dela z davki in prispevki. Med letoma 2023 in 2026 se je ta povečala za 3,2 odstotne točke, pri čemer so bili najbolj prizadeti prav zaposleni z minimalno plačo. Zaradi dodatnih obremenitev, vključno z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, se je njihov neto dohodek realno znižal, kar jasno kaže, da problem ni v višini bruto minimalne plače, temveč v vse višji obremenitvi dela.