Evropska komisija je že maja napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, pred dnevi jo je Banka Slovenije znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Na danes objavljeni lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija zadržala svojo lansko uvrstitev na 46. mestu. Vendar gre za najnižjo uvrstitev Slovenije v zadnjih petih letih.

Predstavniki Gospodarskega kroga, ki združuje 17 gospodarskih organizacij, zato poudarjajo nujnost ukrepov za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokratskih ovir ter boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabilno zakonodajno okolje. Potrebna je dolgoročna strategija za dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema ter boljše upravljanje domačega kapitala. V ospredje postavljajo tudi krepitev ekonomske odpornosti, vključno s prehransko in energetsko suverenostjo. Predstavniki gospodarstva so izpostavili tudi potrebo po oblikovanju nove dolgoročne strategije za dvig mednarodne konkurenčnosti ter večji vključenosti gospodarstva v oblikovanje politik.

Med ključnimi izzivi še naprej izpostavljajo nizko produktivnost, visoko davčno obremenitev dela, energetsko negotovost, togost delovno-pravne zakonodaje, administrativno zapletenost in pomanjkanje delovne sile. 

V imenu Gospodarskega kroga so 17.6.2025 stanje v gospodarstvu predstavili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) in Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

»Na GZS že ves čas opozarjamo in podajamo predloge, kako izboljšati poslovno okolje na najbolj pomembnih segmentih delovanja podjetij, kjer nikakor nismo konkurenčni, kar rezultati lestvice konkurenčnosti IMD ponovno potrjujejo,« je uvrstitev Slovenije komentiral Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in dodal: »Če že drugo zaporedno leto ne bomo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 %, bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomestiti.« Za namen povečanja konkurenčnosti predlaga pet sklopov ukrepov. Na področju davkov in prispevkov moramo razbremeniti delo – kratkoročno s postopno uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo ter ureditvijo ugodnejše davčne obravnave čezmejnega opravljanja storitev. Tako za podjetja kot zaposlene pa je treba dolgoročno zmanjšati davčni primež. Nadalje je naštel: »Po vzoru drugih evropskih držav pozivamo vlado k pripravi ukrepov za blažitev cen energije vsaj za energetsko intenzivna podjetja, ki so v industriji materialov. Na področju investicij v gospodarstvo je treba okrepiti investicije v podjetniškem sektorju – zlasti v neoprijemljivi kapital ter v transportno, komunikacijsko in energetsko infrastrukturo. Pospešiti je treba digitalni prehod, povečati inovacijsko učinkovitosti, kakovost javnih storitev z vpeljavo sodobnih metod upravljanja ljudi in nagrajevanja. Vlado pozivamo k zmanjšanju nesorazmerne birokracije in da s konkretnimi ukrepi pospeši dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, izdaje različnih dovoljenj, zaposlovanja tujcev …  Na področju trga dela pa predlagamo ukrepe za povečanje motivacije nezaposlenih za vrnitev na trg dela, spodbujanje podaljševanja aktivnosti starejših, ki zmorejo in želijo delati več ter pospešitev postopkov zaposlovanja tujcev, kjer primanjkuje domačih zaposlenih.«

Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, je dodal, da »glede na vse obremenitve, tako finančne kot administrativne, ki smo jim bili v zadnjem letu priča, padec za sedem mest v segmentu domačega gospodarstva na lestvici IMD ne preseneča. Med 69 državami smo na repu lestvice na področju delovno-pravne zakonodaje in nizke privlačnosti za tuje investitorje. Močan padec je tudi v gradbeni dejavnosti, kar gre pripisati tudi zapletenim in zamudnim birokratskim postopkom.« To, da na lestvici IMD nismo napredovali, pomeni, kot je izpostavil, »da svojih konkurenčnih prednosti nismo izkoristili. In ko opozarjamo na padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je treba pogledati tudi ostale napovedi neodvisnih institucij. Soočeni smo z največjim padcem bruto domačega proizvoda med vsemi državami v Evropski uniji, Banka Slovenije pa je v najnovejši napovedi znižala gospodarsko rast z 2,2 na 1,3 odstotka. Negotove razmere se najbolj kažejo v upadu investicijske dejavnosti tako v industriji kot v gradbeništvu, v znižanju izvoza in tudi v povečanem pesimizmu potrošnikov, kar občutijo tudi obrtniki in podjetniki v storitvenih panogah.«

»Ekonomski kazalniki razvoja Slovenije kažejo, da smo v celoti zanemarili ekonomski vidik razvoja, na kar nas tudi letos opozarja IMD lestvica konkurenčnosti, po kateri je Slovenija v zadnjih dveh letih drastično zdrsnila kar za 8 mest. Poleg tega smo v Sloveniji v letošnjem letu priča tudi upadu gospodarske rasti, kar pomeni, da je skrajni čas, da vlada svojo ekonomsko politiko spremeni in jo obrne v pravo, torej v pozitivno smer. V gospodarstvu namreč dosegamo nižjo rast izvoza, naša produktivnost in zasebne investicije stagnirajo, podjetja se selijo v tujino, zasebna potrošnja je kljub rasti plač zaradi previdnosti in negotovosti potrošnikov realno na ravni leta 2021,« je izpostavila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah. Ob tem je dodala, da moramo »razvojni fokus usmeriti v kakovostni in stabilni zakonodajni okvir z odpravo številnih birokratskih ovir za podjetja, vzpostaviti predvidljiv davčni sistem, ki ne bo negativno vplival na konkurenčnost našega gospodarstva, zmanjšati odliv kupne moči v tujino. Odpraviti je potrebno državno regulacijo in s tem zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga EU. Prav tako je nujen dialog z gospodarstvom.«

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Slovenije, je poudarila, da je »Slovenija visoko ocenjena kot poslovna lokacija z učinkovito digitalno infrastrukturo in inovacijam prijaznim okoljem, vendar ji zaradi kroničnih lokacijskih pomanjkljivosti grozi, da bo izgubila svojo privlačnost. Na področju že kroničnih slabosti, kot so visoka davčna obremenitev, neučinkovitost javne uprave, toga delovnopravna zakonodaja in predvidljivost gospodarske politike, ni opaziti izboljšanja.«

Pisno stališče je posredoval predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, Marjan Trobiš: »Ob nazadovanju konkurenčnosti Slovenije v preteklih letih tudi danes med ključnimi izzivi ostajajo produktivnost, energetska negotovost in pomanjkanje delovne sile. Kljub temu, da je še lani Slovenija ohranila konkurenčne prednosti na področju mednarodne trgovine, najnovejši podatki o negativni rasti BDP za 1. četrtletje 2025 kažejo, da se je trend spremenil. V trenutni gospodarski negotovosti je ključno ohranjanje delovnih mest in rešitve, ki bodo omogočale prilagoditev gospodarskim razmeram. Ne moremo več graditi rešitev na dodatnem obremenjevanju dela oz. zaposlitve – ne preko davkov ne preko prispevkov in ne preko administrativnih bremen, temveč na spodbujanju inovativnosti in produktivnosti.«