WEBINAR: Odškodninski zahtevki za poškodbe pri delu
Kotizacija
Člani ZDS
99,00 €
Nečlani ZDS
139,00 €
DDV NI VKLJUČEN!
Vključuje udeležbo na webinarju in gradivo.
Pri plačilu kotizacije upoštevajte popuste, ki se seštevajo:
- dva ali več udeležencev -10 % popust za vsakega udeleženca.
Prosimo, da kotizacijo poravnate pred pričetkom na transakcijski račun št. SI56 0201 1001 5672 692. Na podlagi plačila boste prejeli povezavo za dostop do spletnega webinarja.
Proračunski uporabniki vpišite ob elektronski prijavi v polje opombe rok plačila, ob registraciji predložite naročilnico.
Prijava na dogodek
Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oziroma na zadnji delovni dan pred izvedbo izobraževanja, do 10:00 ure. Za morebitna vprašanja smo na voljo na 01/563 48 87.
Pisne odjave (info@zds.si) upoštevamo do 2 delovnih dni pred začetkom izobraževanja, sicer zaračunavamo kotizacijo v celoti.
Ali vam razpisan termin ne ustreza? Ali ste zamudili s prijavo na izobraževanje? Pišite nam na e-naslov martin.smalcic@zds.si, obvestili vas bom o novem terminu.
Dodatne informacije
Martin Šmalčič
E-naslov: martin.smalcic@zds.si
Webinar bo potekal preko aplikacije Zoom. Za udeležbo na webinarju si lahko predhodno naložite aplikacijo ali pa boste to storili pred dogodkom po prejetih navodilih. Navodila ter povezavo za spremljanje in udeležbo na webinarju boste prejeli dan pred dogodkom na e-naslov, ki ga boste navedli pri prijavi na dogodek.
Priporoči izobraževanje
Izobraževanje lahko priporočite svojim znancem, tako, da v polje vpišete elektronski naslov.
❗ Praktični pristop pri obravnavi poškodb pri delu in zavarovanju odgovornosti delodajalca
Odškodninski zahtevki oziroma regresni zahtevki so v zadnjem času pogosta tema s katero se srečujejo delodajalci.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pristopil k intenzivnemu uveljavljanju in seveda izterjavi regresnih zahtevkov za stroške zdravljenja zaradi poškodb pri delu. Temi sledi tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
Kakšne so težave s katerimi se sooča delodajalec? Predvsem je to objektivna odgovornost delodajalca, pomanjkljivosti v postopku raziskave poškodbe pri delu in v dokumentaciji (obrazci ER 8 v rubriki ''opis poškodbe'' so praviloma pomanjkljivo izpolnjeni ali celo prazni), raziskave poškodb pri delu s strani služb VZD ali pooblaščenih zunanjih strokovnih sodelavcev brez zaključkov, itd.
Komu je delavnica namenjena:
Odgovornim osebam delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, koordinatorjem dela, odgovornim vodjem del, vodjem proizvodnih obratov, vodjem kadrovskih služb, strokovnjakom za varnost in zdravje pri delu v podjetjih, odgovornim za zaposlovanje delavcev in vsem, ki jih to področje zanima.
Mnenja preteklih udeležencev:
- Zelo prijetno presenečen, glede na temo sem pričakoval suhoparno zgodbo.
- Izobraževanje je bilo poučno, predavatelj odličen.
- Zelo nazorno prikazuje probleme, ki lahko nastopijo v podjetju.
Ne spreglejte:
- Predavatelj imata bogate izkušnje in znanje na področju varnosti in zdravja pri delu, je predsednik Gospodarske zbornice varnosti pri delu in sodni izvedenec za varnost in zdravje pri delu.
- Pri plačilu kotizacije upoštevajte popuste, ki se seštevajo: dva ali več udeležencev - 10 % popust za vsakega udeleženca
◼ Program:
- pravne podlage za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov,
- vrste odškodninskih - regresnih zahtevkov (ZZZS, ZPIZ, oškodovanec)
- predpostavke odškodninske odgovornosti,
- postopek uveljavljanja odškodninskih zahtevkov,
- primeri poškodb pri delu.
Predavatelji
mag. Milan Srna
Sodni izvedenec za varnost in zdravje pri delu
Mag. Milan Srna, sodni izvedenec za varnost in zdravje pri delu in bivši predsednik Gospodarske zbornice varnosti pri delu je svojo poklicno pot na tehničnem področju začel v proizvodnji, po študiju se je posvetil projektiranju strojev in naprav. Nadaljeval je kot inšpektor za delo na medobčinski in nato na državni ravni. Po pridobitvi naziva magister znanosti je bil predstojnik Centra za tehnično varnost, pozneje pa direktor Urada RS za varnost in zdravje pri delu. Poleg službenih obveznosti je svoje izkušnje in znanje nadgrajeval in delil še kot sodni izvedenec za varnost in zdravje pri delu, kot izvedenec TAIEX v okviru evropskih projektov tehnične pomoči državam pri usklajevanju in izvajanju evropske zakonodaje, kot član delovne skupine pri Ministrstvu za gospodarstvo za področje strojev, v okviru projekta PHARE kot predsednik usmerjevalnega odbora za razvoj slovenskega sistema varnosti