23.3.2020

ZDS je v preteklih dveh tednih naslovil na MDDSZ več sklopov vprašanj v zvezi s pojasnili MDDSZ glede Uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2.

Odgovorov še nismo prejeli, objavljeni bodo takoj, ko jih prejmemo.

Danes je ZDS na MDDSZ naslovil tudi sklop vprašanj vezan neposredno na Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (najdete jih v priponki levo).

 

Vprašanja gospodarstva naslovljena na MDDSZ v zvezi s pojasnili MDDSZ glede Uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 (v priponki levo):

1. Delo zaposlenih pri delodajalcu poteka na tak način, da obiskujejo lokale in pospešujejo prodajo izdelkov, vendar izključno z obiskom lokalov, česar pa sedaj seveda ne morejo storiti. Katero nadomestilo pripada delavcem v tem primeru?

2. Enako vprašanje postavljamo v primeru, ko vlada odredi ukrep – zaprtje podjetja – gostiln, hotelov. Do kakšnega nadomestila je v tem primeru upravičen delavec?

3. Ker so zdravniški pregledi, ki jih je delodajalec dolžan izvesti skladno z ZVZD, do nadaljnjega odpovedani, se postavlja vprašanje kako naj pravilno ravna delodajalec? Prosimo za vaše pojasnilo.

4. Ali se dnevni migranti, katerim je bila s strani hrvaške države odrejena karantena, glede plačila nadomestila v času odrejene karantene s strani hrvaške države obravnavajo enako, kot če bi bila delavcu odrejena karantena s strani ZZZS, in sicer tako, da bo lahko delodajalec uveljavljal refundacijo nadomestila za ta čas s strani Republike Slovenije?

5. Kako naj ravna delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tujcu, ki ima na primer veljavno delovno dovoljenje do konca novembra 2020. Ali bo delodajalec lahko tega tujca ponovno zaposlil na podlagi istega dovoljenja za delo in prebivanje, v primeru, da se bodo razmere normalizirale in bodo za normalen potek proizvodnje spet potrebovali delavce.

6. Ali je dopustno uporabiti institut 138. čl. ZDR-1 v primeru »delne« odreditve čakanja na domu. V tem primeru ima zaradi izjemnih okoliščin delodajalec samo 4 ure dela, ostale 4 ure pa ne. Ali je možno, da za prve štiri ure izplača plačo, za ostale 4 ure pa uporabi institut 138. čl. ZDR-1 in je to 80 % nadomestilo plače?

7. Kako naj delodajalec postopa v primeru, ko ima zaposlene, ki so iz Hrvaške (dnevni migranti) in obstaja verjetnost, da bodo po prehodu meje na Hrvaško dobili 14-dnevno samoizolacijo in torej ne bodo mogli priti na delo v Slovenijo v tem obdobju. Kako ravnati v tem primeru glede odsotnosti in nadomestila plače?

8. Do kakšnega nadomestila je upravičen delavec v primeru, ko obstaja verjetnost, da je okužen, vendar ni bilo opravljeno testiranje (ker se to nič več ne izvaja), delavec je zato preventivno v izolaciji, ki pa ni izolacija skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih, torej je ne izda lečeči zdravnik?

9. Po 6. odstavku 5. člena predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, delavec, ki mu je odrejena karantena, prejema nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 138. člena Zakona o delovnih razmerjih. Zastavlja se vprašanje, ali velja samo odločba, ki jo izda Republika Slovenija, ali veljajo vse odločbe, ne glede v kateri državi je bila izdana. Naj pojasnimo na primeru: Delavec, zaposlen pri slovenskem delodajalcu, je bil na službenem potovanju v Avstriji, ki mu je izdala odločbo za karanteno. Ali bo na osnovi avstrijske odločbe po 6. odstavku 5. člena zakona upravičen do 80 % nadomestila plače?

10. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Kakšno nadomestilo plače je delodajalec dolžan izplačati temu delavcu za dan praznika, ki nastopi med tem časom - nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi praznika ali nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi višje sile?

Ali je pri tem kakšna razlika med delavci, ki delo zaradi nepretrganega delovnega procesa ali narave dela opravljajo tudi na dan praznika in delavci, ki so na dan praznika odsotni z dela zaradi praznovanja?

Enako nas zanima za primere, ko praznik nastopi v času, ko je delavec odsoten z dela iz drugih razlogov (npr. zaradi odrejene karantene, čakanja na delo ipd.).

11. Do kakšnega nadomestila plače je upravičen delavec, ki zboli, medtem ko je odsoten z dela iz drugih razlogov (npr. zaradi višje sile, odrejene karantene, čakanja na delo ipd.)?

12. Ali lahko delavec, ki je v bolniški že dalj časa in delodajalec zanj prejema refundacijo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še naprej izplačuje nadomestilo plače za odsotnost zaradi bolezni, četudi delavec dela ne more opravljati tudi iz kakšnega drugega razloga (npr. za delavca ni več dela, zaprtje mej, varovanje otrok, ki zaradi zaprtja šol in vrtcev ostanejo doma ipd.)?

13. Kako naj delodajalec ravna v primeru, ko delavec izpolnjuje več podlag za odsotnost z dela zaradi neopravljanja dela iz razloga koronavirusa. Konkretna primera:

  • Delavec je odsoten z dela zaradi višje sile po šestem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (npr. delavci, ki zaradi zaprtja šol in vrtcev ostajajo doma z namenom varstva otrok, delavci, ki zaradi prepovedi javnega prevoza ne morejo priti na delo...), istočasno pa delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela iz poslovnih razlogov, ki so posledica koronavirusa. 
  • Delavec, ki je doma iz preventivnih razlogov in je upravičen do nadomestila plače v višini polne plače, istočasno pa delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela iz poslovnih razlogov, ki so posledica koronavirusa.

14. Ali lahko delodajalec v skladu 138. členom Zakona o delovnih razmerjih odreja začasno čakanje na delo na način, da si delavci na čakanju sledijo izmenično (npr. dva delavca na istem delovnem mestu se izmenjujeta tedensko, tako da je en teden prvi delavec na čakanju, drugi na delu, naslednji teden pa drugi delavec na čakanju, prvi na delu...)?

Na tem mestu ponovno podajamo vprašanje, ali je možna "delna" odreditev čakanja na delo (4 ure čakanje, 4 ure delo). Ali bodo tem primeru delodajalci lahko uveljavljali (v sorazmernem delu) ukrepe, ki jih bo država v okviru interventnega zakona omogočila delodajalcem (delno povračilo nadomestila plače)?

15. Zakon o delovnih razmerjih v 138. členu določa, da lahko delodajalec napoti delavca na čakanje na delo doma najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu. Razumemo, da se v to obdobje ne štejejo prekinitve čakanja (ko je delavec pozvan na delo). Ali to stališče drži?

Informativni obračun plač

Za vas smo pripravili priročne obrazce za obračun plače, obveznosti po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike in lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače/družbenike, ter obračun dohodka po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela, sklenjeni z upokojencem.

Preverite obračun

Bodite na tekočem

Želite prejemati e-obvestila o izobraževanjih, ki jih organizira ZDS, in drugih pomembnih novostih?

Prijavite se na e-novice