Združena levica s koalicijo prevzema plačno politiko v gospodarskem sektorju Slovenije

Po srečanju z ministrom za gospodarstvo, g. Počivalškom, predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije glede rešitev okrog predloga zakona o minimalni plači razočarani.

Delodajalci so nevzdržne posledice predloga zakona predstavili že ministrici za delo

17.11. smo na Ekonomsko socialnem svetu obravnavali predlog Zakona o spremembah Zakona o minimalni plači, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila stranka Združene levice, ob podpori podpisov 52 poslancev – to so poslanci vseh koalicijskih strank in Združene levice.
Ob predstavitvi predloga zakona se ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer kljub večkratnim pozivom ni želela opredeliti, ali ta Vlada podpira ta zakon ali ne. Njena skromna razlaga je bila zgolj v smeri, da predlog zakona ministrstvo za delo večinoma podpira, vlada pa se bo na eni prihodnjih sej do njega opredelila. 
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ga. Lidija Jerkič pa je delodajalcem v imenu vseh sindikatov, ki so socialni partner v Ekonomsko socialnem svetu, povedala, da se s predlogom Zakona sindikati v celoti strinjajo. 
Na delodajalski strani smo enotno izpostavili, da je predlog Zakona, kot je bil predstavljen in je vložen v obravnavo v Državnem zboru, za delodajalsko stran v celoti nesprejemljiv. Zahtevali smo, da ministrstvo za delo in socialni partnerji skupaj pristopimo k takojšnjemu usklajevanju rednega letnega dviga minimalne plače za leto 2019 kot nalaga Zakon o minimalni plači, ki je trenutno veljaven. Temu pozivu (uskladitvi – to je dvigu minimalne plače skladno z veljavnim zakonom) pa so nasprotovali tako na sindikalni kot tudi na vladni strani.


Poziv ministru Počivalšku in predsedniku Vlade RS k srečanju s predstavniki delodajalcev
Zato smo delodajalci zahtevali, da minister za gospodarstvo v najkrajšem času skliče novoustanovljeni Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, hkrati pa izrazili pričakovanje, da bo predsednik vlade tudi sam dal priložnost delodajalcem pojasniti svoja stališča.

Ministra za gospodarstvo smo opozorili na vse posledice uvedbe takšnega zakona

Na seji sveta 20.11. smo ministru Počivalšku in njegovim sodelavcem ter predstavnikom ministrstva za delo predstavili, kaj pravzaprav pomeni za slovensko gospodarstvo sprejem takšnega zakona.
Dejstvo je, da bi bila posledica izločitve vseh dodatkov iz minimalne plače tudi dejanska izenačitev prvega tarifnega razreda z minimalno plačo. Ker bi se morali dodatki, kot npr. dodatek za delovno dobo, ki je zakonsko opredeljen, dodatno prišteti k minimalni plači, bi se torej plača posameznikom, ki so sedaj prejemniki minimalne plače, morala dvigniti tudi za 15 in več odstotkov. Tukaj nastaneta dve težavi. Prva je prav gotovo, kako uskladiti takšno plačno politiko v podjetju, ko se nova plača prejemniku minimalne plače dvigne nad plačo njegovega predpostavljenega na eni strani, hkrati pa se zaradi tega dviga poviša njegova dohodninska osnova in ga ob koncu leta prikrajša za večino tega dviga. Seveda pa zaradi nove višine prvega tarifnega razreda po novem zakonu o minimalni plači, poruši tudi celotna struktura tarifnih razredov, ki sestavljajo vse panožne kolektivne pogodbe. Tako se zastavlja vprašanje, kakšen smisel bi imelo dogovarjanje o panožnih kolektivnih pogodbah. To pa pomeni, da torej plačna politika v gospodarstvu prehaja v celoti iz sedanjega dogovarjanja med socialnimi partnerji v roke vsakokratne politike. 
Seveda se problem novega zakona o minimalni plači nahaja tudi v členu, ki govori o »formuli določanja minimalne plače«, ki zagotavlja vsaj 20 % višjo minimalno plačo od praga revščine od leta 2021 naprej. Tudi ta člen v celoti izključuje sodelovanje socialnih partnerjev. Ministru za gospodarstvo g. Zdravku Počivalšku smo nazorno predstavili, kaj ta zakon pomeni za gospodarstvo in ga hkrati vprašali, kako je možno, da se tako pomemben zakon sprejema brez enega samega samcatega izračuna o posledicah takšnega dejanja. Pozvali smo ga, da Vlada pretehta naše argumente, si pridobi izračune in zakon umakne iz parlamentarne procedure. Minister je sicer obljubil, da si bodo prizadevali pridobiti analitske in strokovne podlage, vendar pa izpostavil, da je ta Zakon v neposredni povezavi s sprejetjem novega proračuna Vlade RS za leto 2019, ki pa je ključen za to Vlado. Pozval nas je tudi k nadaljevanju socialnega dialoga, sodelovanja pri pripravi takih amandmajev, ki bi vsaj delno izboljšali obstoječi predlog Zakona.

Bo gospodarstvo znova žrtev ohranjanja ministrskih in poslanskih stolčkov?

Na ZDS si bomo še naprej z vsemi sredstvi prizadevali, da bi prepričali tako ministrstva, strokovno javnost, pa tudi socialne partnerje, da je takšen predlog, za gospodarstvo in ne za posamezne panoge, popolnoma nesprejemljiv.

Sprašujem pa se, ali bo gospodarstvo ponovno žrtev ohranjanja ministrskih in poslanskih stolčkov, pa naj to stane Slovenijo kolikor hoče.

Jože Smole
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije

Projekti
Balance
Kampanja
Dan za punce
Pogajalska šola
Regijski center za dostojno delo Ljubljana
WIM 3
Partnerji
Adecco H.R.
Horus
Mreža za družbeno odgovornost Slovenije
AJPES
Zlata nit - Dnevnik