Izvršba na plačo in izvrševanje sklepov pri delodajalcih

 ZDS, Predavalnica – visoko pritličje, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana

Predava:
Dida Volk, Okrožno sodišče v Ljubljani

S predstavitvijo:

  • sprememb in dopolnitev izvršbe na plačo iz novel ZIZ-J in ZIZ-K
  • izvrševanja sklepov zoper dolžnike v postopku osebnega stečaja
  • najovejših odločb sodišč

Delodajalci se dostikrat znajdejo v negotovosti, ko glede posameznega delavca prihajajo različni sklepi, tako sodni, kot davčni, poseben problem pa prinaša še upravno-izplačilna prepoved, s katero delavec prostovoljno dovoli obremenitev dela plače. Delodajalci so odškodninsko odgovorni, če sklepa o izvršbi ne izvršijo (pravilno), oziroma, če ne upoštevajo pravilnega vrstnega reda in obsega izvršitve.

Z Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je pričela veljati 30. julija 2014, je bilo prav pri izvršbi na plačo precej bistvenih sprememb in dopolnitev obstoječe ureditve. Spremembe so se nanašale na določila o omejitvah in izvzetju prejemkov iz izvršbe in natančnejšo ureditev prejemkov, na katere je mogoče seči z izvršbo. Dopolnjena je bila ureditev upravno izplačilne prepovedi, spremembe so se nanašale tudi na vprašanja vrstnega reda sklepov o izvršbi ter možnosti ustavitve izvršbe v primeru prenizkih prejemkov.

Z Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K), ki je pričela veljati 4. avgusta 2015, so se ponovno spremenile prav določbe glede izvršbe na plačo in sicer višina omejitve, ki je po novem 76 odstotkov (bruto) minimalne plače, spremembe pa so tudi pri prejemkih, izvzetih iz izvršbe. Dopolnjena in spremenjena je tudi ureditev uveljavljanja višje omejitve zaradi preživljanja družinskega člana, dodane pa so še omejitve na veteranski dodatek tako, da je nanj mogoče poseči z izvršbo zgolj glede privilegiranih terjatev.

Z zadnjo Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je pričela veljati 25. marca 2018, ni bilo bistvenih sprememb in dopolnitev, temveč zgolj manjša sprememba glede omejitev na prejemke vojnih invalidov in vojnih veteranov.

V zadnjih letih je bilo začetih skoraj 20.000 postopkov osebnega stečaja, v katerih pa veljajo posebna pravila glede stalnih denarnih prejemkov dolžnika. Delodajalci so dolžni upoštevati zgolj sklep (stečajnega) sodišča o izterjavi stalnih prejemkov. Z zadnjo Novelo ZFPPIPP-G, ki je pričela veljati 26. aprila 2016, je določena tudi neposredna uporaba pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju glede omejitev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke, kar bistveno spreminja dosedanjo ureditev in tudi izvrševanje sklepov o izterjavi stalnih prejemkov.

Pri izvrševanju sklepov o izvršbi pa se delodajalcem pogosto postavljajo vprašanja:

  • V kakšnem vrstnem redu je treba izvrševati posamezne sklepe sodišča (»navadni« sklep – sklep za preživnino) ali davčnega organa in upravno-izplačilno prepoved?
  • Ali sklep o davčni izvršbi "prehiti" ostale sklepe, ki se že izvršujejo? Ali sklep za preživnino prehiti tudi sklep o davčni izvršbi?
  • Kdaj in v katerem primeru obveščati sodišče o izvršitvi – neizvršitvi sklepa? Ali je treba obvestiti tudi upnika?
  • Kakšne podatke o dolžniku in njegovi plači lahko zahteva upnik od delodajalca?
  • Ali je dovoljeno zarubiti povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo, potnih stroškov in dnevnic, ter regres, jubilejne nagrade, odpravnino?
  • Kako pravilno ravnati v primeru, če je zoper delavca začet postopek osebnega stečaja?
  • Kdaj se v primeru osebnega stečaja delavca upoštevajo tudi navodila stečajnega upravitelja in kdaj zgolj sklep (stečajnega) sodišča?
  • Kako izvršiti (najbolj pogost) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine? Ali ga izvršimo samo za plačo ali tudi za ostale prejemke?
  • Kakšen pomen ima upravna-izplačilna prepoved na plačo? Ali lahko delavec dovoli upravno-izplačilno prepoved tudi v breme svoje minimalne plače?
  • Ali je dovoljeno zarubiti 13. plačo, božičnico ali druge oblike nagrajevanja ob koncu leta?

NE SPREGLEJTE:

  • Predavanje bo vodila vrhunska strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami na civilno-pravnem področju, področju izvršilnega, pogodbenega, insolvenčnega prava in prava nepremičnin.
  • Udeleženci bodo prejeli pisne prispevke predavateljice: UPRAVNA IZPLAČILNA PREPOVED-aktualna vprašanja s prakse in IZVRŠBA NA PLAČO PO NOVELI ZIZ-J in ZIZ-K.
  • Pri plačilu kotizacije upoštevajte popust: dva ali več udeležencev - 10 % popust za vsakega udeleženca.
  • Ali vam razpisan termin ne ustreza? Pišite nam na e naslov info@zds.si, obvestili vas bom o novem terminu.

Program:

od 9:00 do 12:00

Kratek prikaz izvršilnega postopka.

Izvršba na podlagi verodostojne listine - na podlagi izvršilnega naslova (razlike postopka in razlike glede izvrševanja sklepa).

Upnikovo pridobivanje podatkov (pravila 4. člena ZIZ, obseg podatkov, ki jih delodajalec posreduje upniku).

Izvršba na denarno terjatev:

  • omejitve in izvzetja prejemkov iz izvršbe, spremembe glede izvzetja in omejitev izvršbe (na podlagi sprememb v Noveli ZIZ-K dolžniku ostane 76% minimalne bruto plače, uveljavljanje višje omejitve v primeru preživljanja družinskih članov),
  • prekinitev izvršbe (v primeru postopka osebnega stečaja, v primeru smrti dolžnika),
  • spremembe Novele ZFPPIPP-G glede sklepa o izterjavi stalnih prejemkov v postopku osebnega stečaja (neposredna uporaba pravil iz 102. člena ZIZ).

Izvršba na plačo in druge stalne prejemke:

  • konkurenca različnih sklepov - prednostni sklepi (po novem ima preživnina prednost),
  • obseg izvršbe na plačo (natančneje določeni prejemki, ki so lahko predmet izvršbe – vsi denarni prejemki, ki se po Zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja),
  • sprememba ureditve in načina uveljavljanja višjih omejitev zaradi vzdrževanih družinskih članov (delavec lahko to višjo omejitev uveljavlja pri delodajalcu),
  • izvršitev sklepov zoper dolžnika v postopku osebnega stečaja (prednostne terjatve – preživnina, sklep stečajnega sodišča o izterjavi stalnih prejemkov),
  • odgovornost delodajalca za izvršitev sklepa (z dopolnitvijo ureditve v Noveli ZIZ-J),
  • posebnosti upravno - izplačilne prepovedi (dopolnjena ureditev postopka in vloge delodajalca, določena omejitev – enaka kot pri izvršbi).

Odmor je predviden ob 10:30 uri.


Dida Volk

Dida Volk

Sodnica Okrožno sodišče v Ljubljani

Dida Volk, univ.dipl.pravnica, sodnica pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ima objavljene številne strokovne članke in je avtorica več knjig. Na civilno-pravnem področju, področju izvršilnega, pogodbenega, insolvenčnega prava in prava nepremičnin ima dolgoletne izkušnje.

Projekti
Balance
Kampanja
Dan za punce
Pogajalska šola
Regijski center za dostojno delo Ljubljana
WIM 3
Partnerji
Adecco H.R.
Horus
Mreža za družbeno odgovornost Slovenije
AJPES
Zlata nit - Dnevnik