Splošno o finančni participaciji

Pojem finančna participacija

Pod pojmom finančne participacije razumemo udeležbo zaposlenih v rezultatu poslovanja podjetja na podlagi dela. Gre za participacijo zaposlenih pri rezultatih njihove uspešnosti, ki se realizira na različne načine. Ti načini so v razvitih tržnih ekonomijah že uveljavljeni in predstavljajo tako po vsebini kot tudi po obliki neposredno povezanost med zaslužki zaposlenih in njihovo uspešnostjo, seveda ob upoštevanju objektivnih meril. Ko govorimo o finančni participaciji, imamo v mislih predvsem udeležbo zaposlenih pri dobičku (profit sharing plan), plan delitve prihrankov (gain sharing plan) in posredno tudi delavsko delničarstvo (ESOP) kot posledico pripadajoče udeležbe zaposlenih v dobičku, izplačane v obliki delnic podjetja.

Priporočila Evropske unije

V različne oblike finančne participacije je v EU vključenih 17 milijonov zaposlenih (19% zaposlenih v zasebnem sektorju), v ZDA pa 25 milijonov zaposlenih (23,3% vseh zaposlenih). Finančna participacija je v teh državah postala pomembno sredstvo za ohranjanje ravnovesja in socialnega miru med managementom, lastniki in delavci. Zmanjšanje napetosti in konfliktov naj bi vodilo k povečanju učinkovitosti, produktivnosti in fleksibilnosti.

Čeprav je finančna participacija v posameznih državah dobro uveljavljena, Evropska komisija meni, da še vedno obstajajo ovire, ki preprečujejo njen nadaljnji razvoj. Ovire predstavljajo predvsem neusklajenost nacionalnih delovno pravnih zakonodaj, neusklajenost in pomanjkanje pravil glede davčne obravnave finančne participacije in nezadostno informiranost.

Rezultat sistematičnega spremljanja finančne participacije je objavljen v "Priporočilu o spodbujanju participacije zaposlenih pri dobičku in rezultatih podjetja". "Priporočilo" ima namen med državami - članicami skupnosti – pospeševati uveljavitev participacije zaposlenih pri dobičku in rezultatih podjetja.

"Priporočilo" priporoča, da države članice zagotovijo:

  • ustrezne zakonske možnosti za uvedbo finančne participacije,
  • stimulativne ukrepe v smislu davčnih olajšav,
  • pomoč v obliki ustrezne informacije vsem udeležencem,
  • prenos in posredovanje izkušenj tudi drugih članic skupnosti,
  • različne možnosti uvedbe glede na razmislek in odločitev socialnih partnerjev,
  • pregled stanja po obdobju treh let od sprejetega ťPriporočilaŤ in posredovanje le-tega Komisiji ES,
  • primerno zavest oziroma klimo tako pri managementu kot tudi pri zaposlenih.

Poleg tega "Priporočilo" opozarja na nekaj temeljnih značilnosti, ki so pomembne za participacijo zaposlenih in na katere je treba biti pri uvajanju sistema še posebej pazljiv. Prva značilnost je potreba po rednosti izplačil zaposlenim, in sicer najmanj enkrat letno. Nadalje je potrebno določiti delitveno formulo, ki mora biti udeležencem znana pred samim začetkom obdobja udeležbe. Pogajanja med socialnimi partnerji o plačah in delovnih pogojih ne smejo in ne morejo biti, zaradi uvajanja oziroma uvedbe participacije, postavljena na stranski tir ali pa celo, da je to razlog za njihovo neizvajanje.

Samo sodelovanje in izbor ustrezne oblike udeležbe naj bosta prepuščena tako podjetjem kot tudi zaposlenim in pri teh odločitvah naj imajo možnost izraziti svojo svobodno voljo. ťPriporočiloŤ ne podpira uvajanja obveznih ali predpisanih oblik, temveč podpira obliko prostovoljnosti. Izračun delitvenega fonda zaposlenim mora biti v tesni povezavi z rezultati poslovanja podjetja za določeno časovno obdobje ob jasno definiranih merilih, kar pomeni, da se lahko deli le tisti del, ki presega dogovorjen nivo ustvarjenega dobička. Višina izplačila mora zaposlenim predstavljati vzpodbudo v smislu motivacijskega učinka in se veže na osnovno - fiksno plačo. Določitev zgornje meje pomeni preprečitev prevelikega nihanja v skupnih izplačilih zaposlenih.

V "Priporočilu" je izpostavljeno vprašanje tveganja v smislu relativno visokih deležev prihodkov zaposlenih iz naslova udeležbe, kar lahko privede do nesorazmerno velikih izgub ali zmanjšanja vrednosti oziroma celo izpadov prejemkov, seveda glede na izbrano metodo udeležbe. Iz teh razlogov se priporoča uvedba ustreznih mehanizmov zavarovanja tveganja. Udeležba zaposlenih v vseh oblikah finančne participacije naj bi bila zagotovljena in dostopna vsem zaposlenim, kar se zagotavlja z ustreznimi pogodbami. Glede na tip podjetja ni razlik oziroma omejitev. Tako v javnih kot tudi v kapitalsko privatno lastniških podjetjih je uvedba posamezne oblike udeležbe zaposlenih mogoča. Prav tako ni omejitev glede na velikost podjetja. Pomembno je le to, da se izbere najprimernejša oblika glede na specifičnost dejavnosti, tip in velikost podjetja.

Razumljivost in enostavnost posamezne oblike udeležbe je za zaposlene izredno pomembna, saj le na ta način dosežemo željen rezultat. Iz teh razlogov se ne priporočajo kompleksne oblike, ki se jim je najbolje izogniti. Primerno in strokovno informiranje ter usposabljanje vseh udeležencev je zadnja značilnost udeležbe zaposlenih pri dobičku in rezultatih podjetja, ki je predpogoj za končni uspeh.

Razvoj finančne participacije v Sloveniji

Sistematični pregled različnih shem finančne participacije zaposlenih v državah EU pokaže, da obstajajo na tem področju zelo različne rešitve in vsaka država si v okviru teh možnosti izbira kombinacijo, ki ji najbolj ustreza glede na njene specifične razmere. Pri iskanju ustrezne rešitve za Slovenijo velja gotovo upoštevati velik pomen notranjega lastništva iz privatizacije, nelikvidnost slovenskega kapitalskega trga, pravno ureditev gospodarskih družb in soupravljanja delavcev po nemškem vzoru ter dolgoletno tradicijo samoupravljanja.

Projekti
Izboljševanje ozaveščenosti delodajalcev in delavcev v Srednji in Vzhodni Evropi o varnosti in zdravju pri delu - IOSHA
Nagrajevanje v podjetju
Dan za punce
RITS – PRESTRUKTURIRANJE V TRANSPORTNEM SEKTORJU
PPDZ-S, Program podpore za delodajalce in zaposlene pri opravljanju stresa povezanega z delom
SSD-SMM: Krepitev socialnega dialoga v trgovini, živilsko predelovalni industriji in kmetijstvu
Network ProMCR
Partnerji
Adecco H.R.
Gospodarsko združenje za varnost in zdravje pri delu
Zlata nit
Horus
Mreža za družbeno odgovornost Slovenije
Delo na črno
FinDinfo