KATERO SHEMO IZBRATI?

ZUDDob opredeljuje dve vrsti udeležbenih shem – denarno in delniško shemo. Denarna shema je opredeljena kot shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcu pravico do izplačila pripadajočega zneska v denarju, delniška shema pa je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcu pravico do izplačila pripadajočega zneska v obliki delnic.

Shemi pri nagrajevanju nimata enakega učinka. Denarna shema je navadno naravnana na krajši rok in upoštevaje navade zaposlenih predstavlja le dodaten prejemek, katerega namen je čim prejšnja potrošnja in ne investiranje na daljši rok ali druga oblika varčevanja. Iz narave denarne sheme in navedene raziskave je mogoče skleniti, da je delniška shema primernejša za nagrajevanje in motiviranje zaposlenih, saj je njeno učinkovanje podaljšano za ves čas, ko ima delavec v lasti prejete delnice oziroma vsaj tri leta od pridobitve delnic, ko z njimi ne more razpolagati. Interes delavca, ki je postal lastnik delnic, postane hkrati tudi interes solastnika družbe. Delavec na daljši rok poenoti lastne interese z interesi družbe, s čemer takšna oblika nagrajevanja učinkuje v letih po prejemu nagrade v obliki delnic.

Zaradi narave stvari je možnost uvedbe delniške sheme omejena le na delniške družbe, medtem ko je mogoče denarno udeležbeno shemo uvesti v vsako kapitalsko gospodarsko družbo.

KAKO OBLIKOVATI VSEBINO POGODBE O UDELEŽBI DELAVCEV PRI DOBIČKU?

Zakon določa, katere sestavine mora pogodba vsebovati, hkrati pa dopušča možnost, da stranki pogodbe pogodbo ustrezno dopolnita, upoštevajoč posebnosti, želje in potrebe.

Obvezne sestavine pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku:

• navedba pogodbenih strank – ne zamenjujte pogodbenih strank s podpisniki;
• dogovorjena shema in delež dobička, ki se bo delil delavcem, pri čemer se lahko odločita le za eno izmed dveh možnih shem;
• merili za določitev zneska na posameznika (obvezni merili) sta višina plače in število dni prisotnosti na delu;
• višina obrestne mere – najmanj v skladu z obrestno mero, ki jo komercialne banke med podpisom pogodbe uporabljajo za dolgoročne vezane vloge;
• rok izplačila pripadajočega zneska;
• način in roki za uveljavitev pravic razpolaganja z delnicami – le v primeru delniške sheme;
• način obveščanja delavcev;
• način izračuna sorazmernega deleža pripadajočega zneska v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi;
• čas, za katerega je pogodba sklenjena.

Fakultativne sestavine pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku (npr.):

• klavzula minimalnega trajanja delovnega razmerja – največ šest mesecev;
• če je določen pogoj delovne dobe, se določijo tudi dodatna pravila za izračun le-te;
• dodatna merila za določitev zneska na posameznika, ki pa ne smejo biti diskriminatorna;
• pogoji delitve (npr.):
  • delež dobička glede na donosnost kapitala,
  • dosežen absolutni znesek dobička,
  • odstotek povečanja dobička glede na preteklo obdobje,
  • uspešno končan projekt,
  • drugo.

KAKO V VAŠO DRUŽBO UVESTI UDELEŽBENO SHEMO?

V skladu z veljavnim zakonom mora biti v temeljnem aktu družbe pred sklenitvijo Pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku ustrezna podlaga. Temeljni akt mora torej vsebovati določbo o dopustnosti delitve dobička med zaposlene.

Pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku se lahko sklene na predlog družbe ali na predlog delavcev oziroma njihovih predstavnikov. V nadaljevanju je v zgoščeni obliki opisan postopek sklenitve pogodbe na pobudo delavcev, smiselno pa ga je uporabiti tudi v primeru sklepanja pogodba na pobudo družbe.

Shema postopka

1. Pobuda predstavnikov delavcev
2. Poslovodstvo se opredeli do pobude (30 dni)
3. Fakultativno – opredelitev poslovodstva se pošlje skupščini, ki se opredeli do pobude (v tem primeru je vodstvo vezano na sklep skupščine)
4. Pogajanja o vsebini pogodbe
5. Soglasje skupščine h konkretno izpogajanemu predlogu
6. Sklenitev pogodbe
7. Uporaba pogodbe (za naslednje poslovno leto, in sicer se šteje od dneva sklenitve pogodbe)

KATERE OMEJITVE JE POTREBNO UPOŠTEVATI?

Pri delitvi dobička med zaposlene se prepletajo interesi treh akterjev: družbe, ki želi na ta način izboljšati rezultate poslovanja, zaposlenih, ki lahko na ta način prejmejo dodatne prejemke, in države, ki ima koristi iz naslova udeležbe zaposlenih v obliki zmanjšanja števila socialnih primerov. Država se zaradi obetanih koristi odpoveduje delu dohodka, seveda pa za pridobitev ugodnosti postavlja določene pogoje oziroma omejitve, ki jih lahko razvrstimo v tri sklope.

Omejitve glede oseb, ki so lahko udeležene pri delitvi zakona v skladu z ZUDDob

V udeležbeno shemo so lahko vključeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, razen:

• delavci, ki so hkrati pretežni lastniki družbe, v kateri so zaposleni, pri čemer se za pretežnega lastnika družbe šteje posameznik, ki je neposredni ali posredni imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, na osnovi katerih ima 25 % glasovalnih pravic ali 25 %-delež v kapitalu družbe;
• člani poslovodstva, prokuristi, izvršni direktorji.

Omejitve glede oblik gospodarskih družb, ki lahko delijo dobiček med zaposlene

Glede na naravo organiziranja gospodarske pobude je razumljivo, da je dobiček mogoče deliti le v kapitalskih gospodarskih družbah (d. o. o., d. d., k. d. d., e. d. d.), ne pa tudi v osebnih gospodarskih družbah (d. n. o., k. d., t. d.) in pri samostojnih podjetnikih (s. p.). Med posameznimi oblikami kapitalske gospodarske družbe pa je potrebno razlikovati tudi pri samem uvajanju posamezne oblike udeležbene sheme v skladu z ZUDDob.

Uvedba delniške sheme je omejena le na eno izmed oblik delniške družbe, medtem ko je denarno udeležbeno shemo mogoče uvesti v vsaki kapitalski gospodarski družbi. Veljavni ZUDDob ne omogoča sklenitve kombinirane sheme, v kateri bi lahko v določenem razmerju delili dobiček v delnicah družbe, preostanek pa v denarju.

Omejitve glede višine zneska, ki se razdeli med zaposlene

Tretji sklop omejitev, ki jih opredeljuje ZUDDob, se nanaša na najvišji znesek, ki ga lahko delavci prejmejo v okviru shem, ki jih navedeni zakon uvaja. V nadaljevanju morajo biti navedene omejitve kumulativno upoštevane, kar pomeni, da se ne sme preseči zgornja meja po nobeni izmed navedenih postavk, in sicer:

• del dobička, ki se deli med zaposlene ne sme preseči 20 % dobička posameznega poslovnega leta;
• del dobička, ki se deli med zaposlene, ne sme preseči 10 % letnega bruto zneska mase plač v poslovnem letu, katerega dobiček se deli;
• pripadajoči del dobička, ki pripade posameznemu zaposlenemu, ne sme presegati 5000 EUR.