Zakon o delovnih razmerjih določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Že zakon predvideva možnost nagrajevanja zaposlenih na podlagi rezultatov njihovega lastnega prizadevanja oz. na podlagi doseganja ali preseganja zastavljenih poslovnih rezultatov ali dejanskih okoliščin. Že sama plača vsebuje elemente, ki zaposlene motivirajo za doseganje in preseganje povprečja.

Pri nagrajevanju ne govorimo le o materialnem nagrajevanju, čeprav daje zakon prednost nagrajevanju, ki se kaže skozi ureditev predmetne materije. Nedenarno nagrajevanje je vsaj toliko pomembno kot denarno, saj je domet denarnega nagrajevanja, še posebej prek plače, omejen. Denarne nagrade sčasoma obravnavajo kot nekaj samoumevnega, poleg tega pa zaradi sistemskosti nagrajevanja prek plač in nehomogenosti delovnih mest nima na vse zaposlene enakega učinka. Še več; zaposleni lahko sistem nagrajevanje dojemajo kot krivičen in neprimeren. Motivacijski učinek nagrajevanja se porazgubi in posledično upade tudi učinkovitost zaposlenih. Druga pomanjkljivost izključno finančnega nagrajevanja prek plačila za delo se kaže v kratkoročnosti razumevanja vzročne zveze med nagrado in rezultati. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako kratkoročno naravnanost k doseganju zastavljenih ciljev spremeniti v trajno identifikacijo ciljev družbe s cilji zaposlenih.

Za preseganje kratkoročnosti nagrajevanja prek plače zaposlenih je bistvenega pomena določba Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je delavec lahko udeležen pri ustvarjenem dobičku v skladu z zakonom. Zakon, ki v celoti ureja materijo delitve dobička za zaposlene, dodeljuje, družbam in zaposlenim, ki so udeleženi v shemi, določene davčne ugodnosti in oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, seveda pod določenimi pogoji. Omenjeni Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (v nadaljevanju ZUDDob) možnosti delitve dobička med zaposlene ne uvaja na novo, saj je to določal že prejšnji Zakon o gospodarskih družbah, zagotovo pa so nove davčne in ostale ugodnosti za razdeljeni del dobička med zaposlene.

Delitev dobička med zaposlene ima več vidikov:

• predstavlja orodje nagrajevanja zaposlenih za ustvarjeni dobiček, h kateremu so tudi sami prispevali s svojim delom;
• predstavlja orodje za motiviranje zaposlenih in posledično dolgoročno izboljšanje rezultatov poslovanja;
• predstavlja orodje za ohranitev ključnih kadrov v družbi, kar je ob skorajšnjem pomanjkanju kvalificiranih delavcev izjemnega pomena;
• predstavlja orodje za večjo socialno povezanost na mikro ravni – ravni družbe;
• predstavlja gradnik družbene kulture in družbene odgovornosti, s čemer družba pripomore h izgradnji ugleda trajnostno naravnane družbe, ki je vredna zaupanja partnerjev in odjemalcev.