Udeležba zaposlenih pri dobičku ima v svetu in Evropi relativno dolgo tradicijo, v Sloveniji pa gre za razmeroma nov institut, glede katerega je še nekaj nejasnosti – tako glede same narave instituta kot tudi glede koristi in pričakovanj na strani zaposlenih in lastnikov. Pravilno razumevanje instituta in ustrezna komunikacija sta za uspešno aplikacijo udeležbenih shem bistvenega pomena.

Ideja delitve dobička med zaposlene v Sloveniji ni zrasla včeraj. Vprašanje udeležbe zaposlenih pri dobičku se je obravnavalo že leta 1997, vendar se je zanimanje za zakonsko ureditev materije kasneje nekoliko umirilo. Novemu predlogu iz leta 2005, ki kot zakon ni bil sprejet, je leta 2007 sledil vladni predlog zakona. Slednji je bil leta 2008 sprejet in objavljen v Uradnem listu RS.

Udeležba zaposlenih pri dobičku je orodje družbe za povečanje pripadnosti zaposlenih, njihove motiviranosti in inovativnosti ter orodje za oblikovanje družbene kulture. Pri navedenih ciljih gre za pričakovane cilje, katerih učinke je težko izolirati in jih pripisati le udeležbenim shemam. Z vidika družbe pa vendar udeležbene sheme predstavljajo orodje za nagrajevanje zaposlenih v času, ko družba ustvarja dobiček, v času, ko tega ne ustvarja, pa se prejemki zaposlenih omejijo le na redno plačilo za delo. Takšna oblika nagrajevanja omogoča družbi, da nadzira stroške dela, kar je v obdobju negativnih poslovnih rezultatov bistvenega pomena, hkrati pa v obdobju pozitivnih poslovnih rezultatov del teh prerazporedi med delavce.

ZAKAJ DELITI DOBIČEK TUDI MED ZAPOSLENE?

Dobiček je nagrada lastnikom kapitala za riziko, ki ga prevzemajo z njegovim investiranjem, delavci pa za opravljeno delo prejmejo pogodbeno dogovorjeno plačilo. Zakaj torej deliti dobiček med zaposlene? Kakšna je narava delitve dobička med zaposlene?

Po dosedanjih ugotovitvah delodajalcev predstavlja povezanost prejemkov delavcev z rezultati poslovanja učinkovito stimulacijo zaposlenih za ustvarjanje še boljših delovnih rezultatov, ki posledično vplivajo na bolj učinkovito poslovanje podjetja in s tem na večjo konkurenčnost podjetja na trgu. Uspešnost poslovanja in dobiček delodajalca postane skupni cilj lastnikov kapitala, delodajalca in zaposlenih.

Številni pozitivni učinki, ki jih prinaša udeležba zaposlenih pri rezultatih družbe, so razlog, da je ta način motiviranja zaposlenih v svetu vse bolj uveljavljen. Pozitivni učinki se kažejo na več ravneh: na ravni gospodarstva kot celote v obliki boljšega delovanja trga delovne sile in povečani socialni koheziji; na ravni podjetja v obliki povečanja produktivnosti zaradi večje motiviranosti zaposlenih kot instrument za pridobivanje kadrov in kot instrument za pridobivanje investicijskega kapitala; na ravni zaposlenih v obliki večje identifikacije s podjetjem, kar vpliva na večjo vključenost v poslovanje, v obliki izboljšanja kakovosti dela in zadovoljstva pri delu ter v obliki povečevanja osebnega premoženja delavcev.